Socialna izključenost brezdomnih osebSedej, Anja (Avtor) Sobočan, Ana Marija (Mentor) brezdomne osebesocialna izključenoststigmatiziranje brezdomnih osebstanovanjska problematikadostop do zdravstvenih storitevpolitika zaposlovanja brezdomnih osebV okviru diplomske naloge z naslovom Socialna izključenost brezdomnih oseb raziskujem zgodbe, občutja in ovire, s katerimi se te osebe soočajo ob vključevanju v okolje, ki jih obdaja. Brezdomstvo je zagotovo ena izmed najbolj neugodnih življenjskih situacij, ki nas lahko doleti. Poti do brezdomstva nikakor niso enosmerne, temveč obstaja vrsto razlogov, ki lahko človeka čez noč postavijo na ulico. Tekom svoje diplomske naloge naslavljam tudi dejstvo večplastnega razumevanja definicije brezdomstva. Poudarjam dejstvo, da brezdomna oseba ni zgolj in samo človek, ki živi na ulici in mimoidoče prosjači za denar, pač pa, da v to kategorijo vključujemo katerokoli osebo z nestabilno nastanitvijo ter z nasploh negotovim gmotnim položajem. V svojem diplomskem delu sem s pomočjo intervjujev z brezdomnimi osebami raziskovala socialno izključenost brezdomnih oseb na območju Kranja. Zanimale so me njihove življenjske zgodbe ter kaj jih je vodilo do situacije, v kateri so danes. Dotaknila sem se tudi predsodkov in zmotnih prepričanj o brezdomnih osebah ter vprašanja, kako vse to vpliva na občutek sprejetosti in vključenosti brezdomnih oseb v različne sfere življenja. Prav stigmatiziranje in pripisovanje oznak namreč vodita v izključenost na številnih področjih življenja brezdomne osebe, kar sem sama poimenovala s pojmom socialna izključenost. Tekom raziskovanja sem se podrobneje dotaknila treh najbolj vidnih ravni socialne izključenosti, ki se med seboj prepletajo in nadgrajujejo, in sicer izkušnje z zdravstvenim sistemom, stanovanjske problematike ter politike zaposlovanja brezdomnih oseb. Ob pomoči kvalitativne raziskave sem raziskovala zgodbe in občutja brezdomnih oseb. Zanimala me je posamezna izkušnja brezdomstva ter občutki in preizkušnje, s katerimi se sooča oseba, ki ji je bila nadeta stigma brezdomne osebe. S šestimi brezdomnimi osebami sem izvedla delno standardizirane intervjuje, pridobljene podatke pa kasneje še kvalitativno obdelala. Na podlagi opravljene raziskave sem tako med drugim spoznala, da brezdomne osebe, kljub občutkom vključenosti, pri interakcijah z okoljem obdajajo negativna občutja, ki pa potencialno lahko pomenijo njihov umik. Kljub pozitivni naravnanosti brezdomnih oseb, s katerimi sem opravila intervjuje, sem na podlagi analize ugotovila, da razmere in okoliščine, v katerih živijo, ne zagotavljajo človeku dostojnega življenja, hkrati pa ga ovirajo pri vključevanju v druge sfere družbenega življenja. Prav zaradi tega je morda eden izmed ključnih predlogov ta, da se na vseh ravneh družbe prične delati v smeri detabuizacije brezdomstva.[A. Sedej]20242024-06-22 09:00:31Diplomsko delo/naloga158928sl