Analiza orodij za spremljanje prehoda v krožno gospodarstvoDragan, Manca (Avtor) Seljak, Tine (Mentor) krožno gospodarstvovrednotenjeorodjaspremljanjekazalnikiPrincip krožnega gospodarstva v današnji družbi postaja ključnega pomena, saj stremi k zmanjšani rabi omejenih materialnih in energijskih virov. Za spremljanje napredka je ključno ustrezno vrednotenje, ki pa trenutno še ni poenoteno, obstaja namreč več sistemov, ki uokvirjajo krožno gospodarstvo in podajajo različne metodologije za vrednotenje. V magistrski nalogi smo raziskali različne sisteme in metodologije ter identificirali orodja, s katerimi je mogoče vrednotiti krožnost na različnih nivojih. Najprej smo se osredotočili na identifikacijo in strukturiranje kazalnikov, ki jih različni sistemi zahtevajo. Nato smo na podlagi kriterijev izbrali osem različnih orodij, ki prehod v krožno gospodarstvo vrednotijo na različne načine, in naredili primerjalno analizo. Na tej podlagi je bila vzpostavljena relacija med njimi in izdelan »zemljevid kazalnikov«. Nadalje smo se osredotočili na izbrano orodje in s hipotetičnimi vstopnimi podatki izdelali občutljivostno analizo. Rezultati nakazujejo, da se krožno gospodarstvo spremlja na treh ravneh, in sicer na semi-globalni ravni, kjer evropski sistem predstavlja uraden okvir, medtem ko sistema OECD in Ellen McArthur podajata le priporočila. Na srednjem nivoju se države članice EU opirajo na evropski sistem, medtem ko za mikro raven obstaja širok nabor komercialnih orodij, ki vrednotijo krožnost. Na podlagi podrobne analize izbranega orodja ugotavljamo, da metodologija vrednotenja ni nujno prenosljiva med posameznimi nivoji in da zasledovanje visoke stopnje krožnosti na mikro ravni ne zagotavlja tudi visoke stopnje krožnosti v okviru formaliziranega okvirja v Evropski uniji.[M. Dragan]20242024-06-22 08:30:25Magistrsko delo/naloga158913sl