<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158896"><dc:title>Vpliv vzdržljivostne vadbe na odziv fizioloških dejavnikov med zmerno aerobno obremenitvijo in po njej pri rekreativnih športnikih s sladkorno boleznijo tipa 1</dc:title><dc:creator>Rezar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Finderle,	Žarko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>sladkorna bolezen tipa 1</dc:subject><dc:subject>stopnjevana zmerna telesna obremenitev</dc:subject><dc:subject>vzdržljivostna telesna vadba</dc:subject><dc:subject>srčno-žilne prilagoditve</dc:subject><dc:subject>dihalne in metabolične prilagoditve</dc:subject><dc:description>Uvod: Telesna vadba je pomemben del obvladovanja sladkorne bolezni tipa 1 (SB1) in preprečevanja zapletov pri njej, zato je ključno poznati razlike v fiziološkem odzivu na posamezno vadbeno enoto v primerjavi z zdravimi posamezniki in tudi na ponavljajočo vzdržljivostno vadbo. Namen: Ugotoviti, kako se spreminjajo srčno-žilni, dihalni in metabolni dejavniki pri športnikih s SB1 med stopnjevano zmerno telesno obremenitvijo (SZTO) in po njej v primerjavi z zdravimi preiskovanci ter kako na ta odziv vpliva vzdržljivostna telesna vadba (VTV). Metode dela: 9 rekreativnih športnikov s SB1 in 9 primerljivih zdravih preiskovancev je izvajalo kratkotrajno SZTO na sobnem kolesu z 20-minutnim okrevanjem. Po kontrolni SZTO je sledil VTV v obliki 2-urnega kolesarjenja. Po končani VTV smo izvedli drugo in naslednji dan še tretjo SZTO. Pred, na koncu in po SZTO smo neinvazivno merili srčno-žilne, dihalne ter metabolne parametre. Raziskavo smo razdelili v tri dele: 1. razlike v odzivu na kontrolno SZTO med SB1 in zdravimi; 2. vpliv VTV na SZTO takoj po in en dan po VTV glede na kontrolni odziv; 3. primerjava odziva na vadbeni protokol pod točko 2 pri obeh skupinah. Rezultati: Pri primerjavi rezultatov prvega dela raziskave smo ugotovili statistično pomembne razlike med SB1 in zdravimi pri nekaterih dihalnih, metaboličnih in srčno-žilnih parametrih. Preiskovanci s SB1 so imeli po VTV statistično pomembno drugačne vrednosti nekaterih srčno-žilnih in dihalnih parametrov v primerjavi s kontrolnimi vrednostmi. Ugotovili smo statistično pomembno interakcijo skupina/čas po VTV pri nekaterih srčno-žilnih, dihalnih in metabolnih parametrih. Razprava in zaključek: Rekreativni športniki s SB1 imajo spremenjen odziv na kratkotrajno submaksimalno obremenitev v primerjavi z zdravimi vrstniki. Vzdržljivostna vadba spremeni fiziološki odziv na kratkotrajno submaksimalno vadbo pri SB1, a so te spremembe v odzivu bistveno manjše kot pri zdravih. Razlike bi lahko pripisali oslabljenemu vplivu avtonomnega živčevja na srce, mikrožilje in dihanje ter zmanjšani sposobnosti skeletnih mišic za presnovo maščob pri rekreativnih športnikih s SB1 v primerjavi z zdravimi, kar bi morali upoštevati pri načrtovanju telesne vadbe pri SB1. Da bi to potrdili, bi bilo treba izvesti nadaljnje raziskave na tem področju, ki bi morda razkrile tudi fiziološke mehanizme v ozadju.</dc:description><dc:publisher>[E. Gabrovšek]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-22 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158896</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
