<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158875"><dc:title>Uporaba utekočinjenega odsluženega lesa za ponovno zaščito lesa</dc:title><dc:creator>Fridrih,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>utekočinjen les</dc:subject><dc:subject>odslužen les</dc:subject><dc:subject>impregnacija</dc:subject><dc:subject>CCB</dc:subject><dc:description>Bakrove in borove pripravke pogosto uporabljamo za zaščito lesa, saj delujejo kot zanesljivi fungicidi. Določili smo optimalne pogoje utekočinjenja s CCB zaščitenega lesa. CCB je okrajšava za biocidni proizvod za les, ki vsebuje bakrove (Cu), kromove (Cr) in borove (B) spojine. Ugotovili smo, da ostanki Cu, Cr in B v impregniranem lesu pri procesu utekočinjenja niso imeli bistvene vloge. Zanimale so nas fungicidne lastnosti utekočinjenega s CCB impregniranega lesa in utekočinjenega nezaščitenega lesa. Utekočinjen nezaščiten les je deloval bolj fungicidno, kot utekočinjen, s CCB impregniran les, saj je zavrl rast določenih gliv. Utekočinjen, s CCB impregniran les je v nekaterih primerih deloval celo spodbujevalno na rast gliv. Ko smo primerjali rezultate vpliva etilenglikola in žveplove(VI) kisline na delovanje gliv, smo ugotovili, da je ta vpliv primerljiv z delovanjem utekočinjenega lesa najvišje koncentracije. Iz tega sklepamo, da fungicidne lastnosti utekočinjenega lesa določata etilenglikol in žveplova(VI) kislina in ne neposredno utekočinjen les.</dc:description><dc:publisher>D. Fridrih</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2024-06-21 12:05:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>158875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
