Vidiki součinkovanja liturgične glasbe in krščanskega sakralnega prostoraHaule Feguš, Urška (Avtor) Debevec, Leon (Mentor) arheoakustikaakustična dediščinachurch acousticsakustična simulacijainterdisciplinarno izobraževanjegotska cerkev Pleterjeodmevni časstarocerkvena glasbaArheoakustika je sodobna interdisciplinarna veda, ki združuje arheologijo, muzikologijo, akustiko in digitalno modeliranje ter je lahko v pomoč pri raziskovanju součinkovanja glasbe in arhitekture v krščanskem prostoru. Raziskave każejo, da so se skozi različna časovna obdobja uveljavile različne akustične značilnosti sakralnih prostorov, kar je lahko vodilo do svojevrstnega razvoja v zgodovini cerkvene glasbe in sakralnega arhitekturnega oblikovanja. Glasbene oblike, kot so gregorijanski koral, polifonija, polikoralnost, cori spezzati, so se razvile in našle svojo pot v sakralnem prostoru. Arhitekturne zasnove romanskih, gotskih, baročnih cerkva, ki jih pogosto spremljajo štimance, na različne načine podpirajo različne glasbene oblike. Liturgija povezuje sakralno glasbo in arhitekturo zato so različni dogodki v zgodovini liturgije pomembno vplivali na obe področji. Od samega začetka krščanstva je bila cerkev prostor za zbiranje vernikov, za opazovanje obreda in za poslušanje Božje besede ter ustrezne glasbe. Drugi del naloge vključuje arheoakustično analizo gotske cerkve Sv Trojice v Pleterjah, da bi s podobno metodo določili akustične lastnosti drugih sakralnih prostorov v Sloveniji, še posebej tistih, ki niso ohranjeni v celoti. Kartuzijanski red je zanimiv z akustičnega vidika, ker se zdi, da so njihovi samostani arhitekturno zasnovani za daljši odmevni čas, kar je ustrezno za petje gregorijanskega korala. V Pleterjah je edina še delujoča kartuzija v Sloveniji in vključuje cerkev, ki se je ohranila iz obdobja gotike.[U. Haule Feguš]20242024-06-21 09:00:22Magistrsko delo/naloga158839sl