<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158836"><dc:title>Povezava med izgorelostjo in stili navezanosti</dc:title><dc:creator>Mustar,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerebic,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stili navezanosti v otroštvu</dc:subject><dc:subject>stili navezanosti v odraslosti</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>RQ</dc:subject><dc:subject>BAT</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del je razdeljen na tri poglavja: stile navezanosti, stres in izgorelost. Stili navezanosti so ključnega pomena za posameznika, saj odražajo, kako se bo soočal z vsakodnevnimi situacijami. Lahko bi rekli, da se ob stresnih situacijah sprožijo obrabni mehanizmi, ki bodo nakazali, kako se bo posameznih odzval na vsakodnevni stres. Ko je posameznik pod stresom, se v telesu sproži odziv »beg ali boj«. Ta odziv je v evoluciji služil kot zaščita pred nevarnostmi. Danes je treba na novo opredeliti, kaj nevarnost pomeni. Sodobne nevarnosti so pogosto psihološke narave. Stres v mejah normale je zdrav. Kadar pa posameznik doživlja stres na vsakodnevni ravni in telo ne more povrniti v homeostazo, ostane v stanju »bega in boja«. Sčasoma in skozi različne stopnje posameznik razvije kroničen stres. Če se to stanje ne ustavi, bo to privedlo posameznika do izgorelosti. Izgorelost je stanje izčrpanosti, ki je lahko mentalna, emocionalna, fizična. Izgorelost je krik posameznikovega telesa, da ne zmore več, ker so izčrpane vse »zaloge«. Telo skozi različne stopnje posamezniku sporoča, da potrebuje počitek, da lahko napolni zaloge hranil in energije. Če posameznik teh znakov ne prepozna, se telo zruši. V empiričnem delu smo v raziskavi potrdili, da obstaja statistično nizka negativna pomembnost med dimenzijami izgorelosti in varno navezanimi. Med izgorelostjo in ne-varno navezanimi obstaja pomembna pozitivna statistična povezava. Naši rezultati so podprli tezo, da so nevarno navezani bolj nagnjeni k izgorelosti kot tisti z varno navezanostjo.</dc:description><dc:publisher>[A. Mustar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-21 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158836</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
