<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158807"><dc:title>Vrednotenje ekosistemskih storitev z vključevanjem krajinskih prvin in uporaba v prostorskem načrtovanju na primeru razvoja poslovnih con</dc:title><dc:creator>Kostanjšek,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krajina</dc:subject><dc:subject>krajinske prvine</dc:subject><dc:subject>kulturne ekosistemske storitve</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:description>Disertacija predstavlja metodo vrednotenja kulturnih ekosistemskih storitev na podlagi krajinskih prvin z uporabo dveh različnih pristopov zbiranja podatkov. Vrzel v prepoznavanju kulturnih ekosistemskih storitev, struktur, ki jih zagotavljajo, in uporabe v praksi prostorskega načrtovanja je naslovljena s: 1) terenskim vrednotenjem, ki omogoča in situ interakcijo s prvinami, in 2) spletno anketo, ki sicer omejuje interakcijo s krajinskimi prvinami, vendar olajšuje obdelavo zbranih podatkov. Uporabnost metode je preverjena na študiji primera razvoja poslovne cone in proučevanja prostorskih aktov. Predlagan je kontrolni seznam krajinskih prvin, pomembnih za kulturne ekosistemske storitve. Raziskava preverja, katere krajinske prvine so pomembne za katero kulturno ekosistemsko storitev in v katerih krajinskih vzorcih po Sloveniji so tako ovrednotene. Zaporedje metod vključuje pregled literature, terensko raziskavo na 18 testnih območjih, kvantitativno vrednotenje s spletnim vprašalnikom in preverjanje na študiji primera s pomočjo fokusne skupine. Tako terenska raziskava kot spletno anketiranje imata svoje prednosti in omejitve. Kljub temu je mogoče s primerjanjem rezultatov obeh pristopov zbiranja podatkov oblikovati sklepe o posameznih krajinskih prvinah, pomembnih za določene kulturne ekosistemske storitve znotraj različnih krajinskih vzorcev. Raziskava poudarja pomen vključevanja terenskega dela in spletnih anket. Uporabljeno metodologijo je mogoče z nekaterimi prilagoditvami uporabiti na različnih primerih območij, rezultate pa je mogoče aplicirati v prostorskih strateških in izvedbenih aktih in izvajanju Skupne kmetijske politike.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-21 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158807</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
