<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158791"><dc:title>Lahke plošče iz konoplje</dc:title><dc:creator>Dobravec,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>konopljina vlakna</dc:subject><dc:subject>pezdir</dc:subject><dc:subject>sejalna analiza</dc:subject><dc:subject>vlaknene plošče</dc:subject><dc:subject>spring-back efekt</dc:subject><dc:subject>vsebnost vlage</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>upogibna trdnost</dc:subject><dc:subject>razslojna trdnost</dc:subject><dc:subject>sprememba dimenzij ob povišani vlažnosti</dc:subject><dc:description>Zaradi vse večjega trenda uporabe naravnih materialov iz obnovljivih virov se poraba kompozitov na osnovi naravnih vlaken z leta v leto povečuje. Vlakneni kompoziti se uporabljajo v industrijah pohištva, notranje opreme in izolacijskih plošč. Poleg lesa, kot osnovnega gradnika različnih kompozitov se v zadnjem času, kot potencialna surovina za izdelavo vlaknatih in ivernih kompozitov omenja tudi konoplja. Konoplja je hitrorastoča rastlina, ki uspeva skoraj v vseh delih sveta. Steblo vsebuje veliko pezdirja in enega najmočnejših naravnih vlaken z veliko vsebnostjo celuloze. V raziskavi smo želeli ugotoviti možnost uporabe konoplje za izdelavo iverno-vlaknatega ploščnega kompozita. Izdelali smo 6 plošč in sicer štiri plošče 5 mm (enoslojne in trisojne) in 2 plošči 16 mm (enoslojna in trislojna) in sicer samo iz pezdirja ter kombinacije pezdirja in vlaken. Uporabili smo melamin-urea formaldehidno lepilo. Preizkušancem smo določali: vsebnost vlage, gostoto, debelinski in rezidualni nabrek, upogibno trdnost, modul elastičnosti, razslojno trdnost in koeficient toplotne prevodnosti. Ugotovili smo, da lahko iz konopljinih vlaken in pezdirja izdelamo plošče nizkih gostot. Dodajanje dolgih vlaken je ploščam zelo izboljšalo mehanske lastnosti, medtem ko je uporaba manjših (pomletih) gradnikov dosegla ravno nasproten učinek. Vse izdelane plošče so dosegle zadovoljive vrednosti toplotne prevodnosti. Glavna pomanjkljivost plošč ja majhna odpornost proti delovanju vlage.</dc:description><dc:publisher>V. Dobravec</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2024-06-20 13:08:12</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>158791</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
