<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158783"><dc:title>Kakovost obdelave površine pri klasičnem struženju in struženju z gnanim orodjem</dc:title><dc:creator>Jereb,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gornik Bučar,	Dominika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gospodarič,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Merhar,	Miran	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>struženje</dc:subject><dc:subject>kakovost površine</dc:subject><dc:subject>tehnološki parametri obdelave</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo ugotavljali hrapavost novonastale površine pri dveh načinih struženja lesa. Prvi način je klasično struženje, kjer se obdelovanec vrti z visoko vrtilno hitrostjo, rezilo pa se pomika vzdolž obdelovanca in je stalno v stiku z obdelovancem. Drugi način struženja pa je struženje z gnanim orodjem. Pri tem načinu je vrtilna hitrost obdelovanca bistveno počasnejša kot pri klasičnem struženju, orodje pa se z veliko vrtilno hitrostjo počasi pomika vzdolž obdelovanca. Za ta način smo izdelali posebno rezalno orodje. Pri obeh načinih obdelave smo imeli enako obliko osnovnega rezila z velikim prsnim kotom. Poizkuse smo izvajali na vzorcih štirih različnih drevesnih vrst, in sicer na bukovini, hrastovini, javorovini ter jesenovini. Kakovost površine smo nadzorovali z dvema merilnikoma hrapavosti, ki podajata različne parametre izmerjene površine. Ugotovili smo, da je sama površina pri struženju z gnanim orodjem boljša od površine, pridobljene s klasičnim struženjem, vendar dobimo pri tem načinu struženja na površini nezaželene valove.</dc:description><dc:publisher>S. Jereb</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2024-06-20 12:42:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>158783</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>