<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158780"><dc:title>Izkoristek konvekcijskega komorskega sušenja bukovine</dc:title><dc:creator>Polčnik,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Straže,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gornik Bučar,	Dominika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>bukovina</dc:subject><dc:subject>konvekcijsko komorsko sušenje</dc:subject><dc:subject>napake pri sušenju</dc:subject><dc:subject>izkoristek</dc:subject><dc:description>Ocenjevali smo kakovost bukovega žaganega lesa pred in po normalnotemperaturnem konvekcijskem komorskem sušenju. Pri sveže žaganih deskah smo izmerili dimenzije ter določili število in velikost površinskih razpok, poklin in poklin na grčah. Deskam smo določili še orientacijo in potek vlaken ter določili delež obarvanega rdečega srca. Po navedenih kriterijih smo deske razvrstili po kakovosti glede na direktivo Evropskega združenja za žagarsko industrijo. Po 15- dnevnem standardnem industrijskem sušilnem postopku (Tmaks = 38 °C) do končne 18 % lesne vlažnosti smo meritve kakovosti ponovili. Ugotovili smo, da se delež uporabne površine pri nižji kakovosti žaganega lesa občutno bolj zmanjša, kot pri žaganem lesu višje kakovosti. K nastalim razlikam so največ prispevale površinske razpoke in pokline, zlasti ob grčah, nastale med sušilnim postopkom. Po sušenju smo 8 % in 15 % desk iz A- in B-kakovostnega razreda morali razvrstiti v najnižji kakovostni razred C.</dc:description><dc:publisher>P. Polčnik</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2024-06-20 12:38:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158780</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>