<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158751"><dc:title>Algoritemsko usklajeno ravnanje</dc:title><dc:creator>Arzenšek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Algoritemsko usklajevanje</dc:subject><dc:subject>algoritemska koordinacija</dc:subject><dc:subject>sporazum</dc:subject><dc:subject>usklajeno ravnanje</dc:subject><dc:subject>konkurenčno pravo</dc:subject><dc:subject>antitrust</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>algoritmi</dc:subject><dc:subject>vzporedno ravnanje.</dc:subject><dc:description>Konkurenčno pravo EU in ZDA sta z vidika pojmovanja sporazuma in usklajenega ravnanja antropocentrična, saj se zahteva skladanje volj, mentalni konsenz, zavest oziroma namen – pojmi, ki so inherentni človeku. Ključno je njuno razmejevanje od vzporednega ravnanja, ki ni prepovedano. Algoritmi, ki jim podjetja vedno bolj poverjajo nalogo določanja cen, še bolj zabrišejo mejo med vzporednim in usklajenim ravnanjem ter pomembno vplivajo na tradicionalne dejavnike dogovarjanja in stabilnosti kartelov. Oblike uporabe cenovnih algoritmov, ki so pomembne za konkurenčno pravo, se razvrščajo v štiri scenarije. Po trenutnem konkurenčnem pravu uporaba cenovnih algoritmov kot orodij predhodnega dogovora med ljudmi ne povzroča težav. Pri uporabi cenovnih algoritmov istega ponudnika se za odgovornost horizontalnih konkurentov za dogovarjanje zvezdaste strukture zahteva vsaj zavedanje možnega protikonkurenčnega ravnanja, odgovarja pa lahko tudi ponudnik teh algoritmov. Scenarija predvidljivega agenta in popolnoma avtonomnega algoritemskega usklajevanja predstavljata dovoljeno vzporedno ravnanje, razen v določenih primerih. Zaradi številnih učinkovitosti in prednosti uporabe algoritmov je lahko v konkurenčnem pravu EU omejevalni sporazum zaradi uporabe algoritmov izvzet iz prepovedi, v ameriškem antitrustu pa le, če se bo zanj uporabljalo pravilo razumne presoje. Cenovni algoritmi predstavljajo tudi velik izziv za zaznavanje in dokazovanje omejevalnega sporazuma ter vprašanje krivde pri kazenski in prekrškovni odgovornosti. Za naslavljanje vzporednega ravnanja cenovnih algoritmov trenutno obstajata tudi dve konkurenčnopravni alternativi – presoja koncentracij in zloraba skupnega prevladujočega položaja.</dc:description><dc:publisher>U. Arzenšek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-20 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158751</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
