<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158739"><dc:title>Grobo-zrnato modeliranje monoklonskih protiteles in njihova lastna nihanja</dc:title><dc:creator>Perovnik,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnik,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>proteini</dc:subject><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>grobo-zrnati modeli</dc:subject><dc:subject>gručenje k-means</dc:subject><dc:subject>metoda bistvene dinamike</dc:subject><dc:subject>monoklonska protitelesa</dc:subject><dc:subject>lastni nihajni načini</dc:subject><dc:description>Grobo-zrnati modeli monoklonskih protiteles so pogosto uporabljeni za $\textit{in silico}$ opis statike in dinamike. V magistrskem delu raziščemo dva pristopa konstrukcije grobo-zrnatih modelov - algoritem strojnega učenja gručenje k-means in metodo bistvene dinamike. Z metodama reproduciramo grobo-zrnate modele, ki so kvalitativno podobni uveljavljenim 3, 6 in 12-delčnim grobo-zrnatim modelom proteinov, s čimer pokažemo smiselnost njune uporabe. V drugem delu naloge lastne nihajne načine, ki smo jih izračunali za uporabo metode bistvene dinamike, koreliramo s hitrostjo agregacije, kvalifikatorjem proteinskih formulacij in z vsoto amplitud nihanj v CDR zankah. Rezultati iskanja linearnih korelacij kažejo na verjetno povezanost lastnih nihajnih načinov in mehanizmov agregacije. V tem kontekstu prepoznamo dva nihajna načina, pri katerih opazimo znatnejše korelacije.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-20 08:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
