<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158737"><dc:title>Nastajanje lesa in floema navadne smreke v Panški reki pri Ljubljani</dc:title><dc:creator>Gnidovec,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Jožica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Merela,	Maks	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>Picea abies (L.) Karst.</dc:subject><dc:subject>nastajanje lesa</dc:subject><dc:subject>kambij</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Raziskave smo opravili na 6 odraslih drevesih smreke (Picea abies (L.) Karst.) na rastišču pri Panški reki v bližini Ljubljane, pri katerih smo spremljali kambijevo aktivnost, sezonsko dinamiko nastajanja ksilema in floema (rast branike in diferenciacijo celic). Iz mikro izvrtkov, odvzetih v tedenskih intervalih v rastni sezoni 2012, smo pripravili prečne prereze tkiv, ki smo jih opazovali pod svetlobnim mikroskopom in analizirali s pomočjo sistema za analizo slike. Za vsak odvzem smo prešteli število trenutno oblikovanih ksilemskih, floemskih in kambijevih celic in
izmerili širine tkiv. Ugotovili smo, da se je kambijeva aktivnost pri 5 raziskanih smrekah začela 3.4.2012, pri eni pa en teden kasneje. Zaključek kambijeve celične produkcije, ki je v povprečju trajala 144 dni, smo zabeležili med 13.8. in 3.9.2012. Pri spremljanju sezonske dinamike nastajanja ksilemske branike smo ugotovili, da so prve celice v fazi površinske rasti, v povprečju nastale 17.4.; prve celice v fazi odlaganja in lignifikacije večslojne sekundarne celične stene 7.5; in prve popolnoma oblikovane celice 24.5.2012. Proučili smo tudi sezonsko dinamiko nastajanja
floemske branike, kjer smo zabeležili diferenciacijo prvih celic ranega floema 20.3., pojav aksialnega parenhima 2.5. in nastanek prvih celic kasnega floema 6.5.2012. Primerjave ksilemskih in floemskih branik, nastalih v istem letu, so pokazale, da so bile floemske branike v povprečju 7,8-krat ožje od ksilemskih.</dc:description><dc:publisher>G. Gnidovec</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2024-06-20 08:04:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
