Odnos med perfekcionizmom in kognitivno testno anksioznostjo: vloga stilov spoprijemanja s stresom in nevroticizmaKačar, Petar (Avtor) Depolli Steiner, Katja (Mentor) perfekcionizemizpitna anksioznoststil spoprijemanjanevroticizemštudentiNamen magistrskega dela je na študentski populaciji preučiti odnos med prilagojenimi (organiziranost in osebni standardi) oziroma neprilagojenimi dimenzijami (pričakovanja staršev, starševska kritika, dvom v lastna dejanja in zaskrbljenost zaradi napak) perfekcionizma in kognitivno testno anksioznostjo. Zanima me, ali imata različna stila spoprijemanja (stil spoprijemanja, osredotočen na problem, in stil spoprijemanja, osredotočen na izogibanje) v tem odnosu mediatorsko vlogo. Zanima me še, ali nevroticizem kot ena izmed osnovnih osebnostnih lastnosti moderira indirektni učinek neprilagojenih dimenzij perfekcionizma na oba stila spoprijemanja s stresom. V vzorec je bilo vključenih 307 študentov različnih študijskih smeri in programov, ki so izpolnili Lestvico kognitivne testne anksioznosti, Frostovo lestvico perfekcionizma, Vprašalnik stilov spoprijemanja s stresom – kratko verzijo in Vprašalnik petih velikih faktorjev. Za oceno mediatorske vloge stilov spoprijemanja s stresom in moderatorske vloge nevroticizma sem izvedel vzporedno mediatorsko analizo in analizo pogojnih procesov oziroma moderirano mediacijo. Rezultati so pokazali, da ima organiziranost negativen posredni učinek preko obeh stilov spoprijemanja s stresom na kognitivno testno anksioznost, in sicer organiziranost pozitivno napoveduje stil spoprijemanja, osredotočen na problem, ki napoveduje nižjo kognitivno testno anksioznost, ter negativno napoveduje stil spoprijemanja, osredotočen na izogibanje, ki napoveduje višjo kognitivno testno anksioznost. Pri tem je močnejši učinek preko stila spoprijemanja, osredotočenega na izogibanje. Osebni standardi, zaskrbljenost zaradi napak in starševska kritika imajo pozitiven neposredni in posredni, pričakovanja staršev pa negativen posredni učinek na kognitivno testno anksioznost le preko stila spoprijemanja, osredotočenega na izogibanje. Dvom v lastna dejanja ima le pozitiven neposredni učinek na kognitivno testno anksioznost. Nevroticizem se ni pokazal kot moderator indirektnega učinka v modelu z neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Rezultati imajo teoretične in praktične implikacije. S teoretičnega vidika rezultati doprinašajo k globljemu razumevanju klasifikacije perfekcionizma na pozitivne in negativne dimenzije ter razumevanju perfekcionizma kot vedenja, usmerjenega k doseganju pozitivnih posledic ali izogibanju negativnim posledicam. Rezultati lahko predstavljajo teoretično izhodišče za razvoj ustreznih intervencij pri spoprijemanju z izpitno anksioznostjo.[P. Kačar]20242024-06-20 07:45:53Magistrsko delo/naloga158733sl