Novejša slovenska poezija na avstrijskem KoroškemPodlogar, Monika (Avtor) Pavlič, Darja (Mentor) Leben, Andrej (Komentor) slovenska književnostslovenska poezijaKoroška slovenska poezijanadregionalni interakcijski prostorkoroška tematikajezikovno prehajanjepostmoderna družbaMagistrsko delo obravnava izbrana dela novejše slovenske poezije na avstrijskem Koroškem, ki so pomemben del nadregionalnega interakcijskega prostora koroškega slovenskega literarnega sistema. V izbor je zajetih sedem pesnikov oz. pesnic, rojenih po letu 1960, in njihovih osem pesniških zbirk, in sicer Dolgo prehajanje (2015) Maje Haderlap, Kaj smo, ko smo (2015) in Odhajanje za začetnike (2021) Cvetke Lipuš, Tu je konec = Hier ist Schluss (2015) Dominika Srienca, Rob krožnika in obzorje = Horizont und Tellerrand (2018) Stefana Feiniga, Smeji se naj vesolje (2016) Aljaža Pestotnika, Ko ne pišem, me ni (2012) Nine Zdouc in Najdeni nič (2013) Verene Gotthardt. Na podlagi literarne interpretacije in primerjalne analize so z ozirom na zgodovinski in sedanji koroški in širši evropski družbeni kontekst predstavljene individualne in skupne značilnosti literarnih del na jezikovno-slogovni in motivno-tematski ravni ter njihove ključne idejne usmeritve. Te so primerjane z lastnostmi novejše slovenske poezije, pri čemer so prikazane izstopajoče specifike obravnavane poezije kot posledica vezanosti na obmejno dvojezično okolje in koroški geografski prostor. Predvsem na tematski in idejni ravni je poleg koroškega družbenega konteksta opazovan tudi odsev družbe postmoderne dobe, za katero so značilni izrazita individualizacija, pluralizacija življenjskih izbir in vseživljenjsko identitetno prehajanje subjektov.[M. Podlogar]20242024-06-20 07:45:18Magistrsko delo/naloga158726sl