Dejavniki vzgojiteljevega vpeljevanja sprememb v lastno pedagoško delo v vrtcuCigole, Petra (Avtor) Klopčič, Nina (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Krajnc Dular, Sabina (Komentor) PedagogiVzgojiteljiDružbene spremembepedagoški delavciprofesionalni razvojspreminjanje pedagoškega delavrste spremembvloga vodstvaDanašnja družba se zelo hitro spreminja (gospodarsko, tehnološko, kulturno), zato se morata tako posameznik kot tudi organizacija prilagajati, saj prihaja do spreminjanja vlog in nalog, ki jih ima posameznik v organizaciji. To se odraža tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Spremembe so del vsakdanjega življenja zaposlenih pedagoških delavcev. Njihovo poznavanje in evalviranje pedagoškega dela ter vpeljevanje npr. sprememb, novih pedagoških praks, predstavlja pomemben dejavnik kakovostnega dela in profesionalnega razvoja posameznika in institucije. Znotraj procesa vpeljevanja sprememb se pri posamezniku prepletajo notranji (npr. osebni interes, poklicna motivacija, potreba po osebnostnem razvoju) in zunanji (npr. napredovanje, delovni pogoji, plačilo) dejavniki. Pomembno je, da pedagoški delavci pravilno zaznavajo spremembe in si jih razlagajo kot proces, ki sestoji iz vzponov in padcev in ne kot enkraten dogodek. Ustrezno razumevanje in vrednotenje sprememb pa zahteva poglobljeno refleksijo pedagoških delavcev o lastni vlogi, kakovostnem učenju in profesionalnem razvoju. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili pedagoške spremembe in inovacije, njihovo vpeljevanje, modele vpeljevanja sprememb, ovire, ki se pojavljajo pri vpeljevanju sprememb. Predstavili smo tudi vlogo ravnatelja oziroma pedagoškega vodje pri vpeljevanju sprememb. V drugem delu teoretičnega dela smo definirali profesionalni razvoj pedagoških delavcev, dejavnike in načela profesionalnega razvoja in opisali modele profesionalnega razvoja. Drugi del magistrskega dela je empirična raziskava, ki je bila izvedena v dveh delih. Prvi del je bil izveden v skladu s kvantitativnim raziskovalnim pristopom, pri čemer je sodelovalo 137 vzgojiteljev predšolskih otrok, ki so izpolnjevali spletni anketni vprašalnik. Drugi del smo izvedli s kvalitativno raziskovalno paradigmo, pri kateri je bilo vključenih 6 vzgojiteljev predšolskih otrok, ki so sodelovali pri intervjuju. Z raziskavo smo ugotavljali, kako vzgojitelji predšolskih otrok pojmujejo kakovostno pedagoško delo in kolikšen pomen za kakovostno predšolsko delo pripisujejo spreminjanju lastnega pedagoškega dela. Zanimalo nas je, kako pogosto vzgojitelji predšolskih otrok v svoje delo vpeljujejo spremembe, zakaj jih vpeljujejo in kako razumejo kakovostno spremembo. Ugotavljali smo, kateri dejavniki so vzgojiteljem predšolskih otrok v oporo pri vpeljevanju sprememb v lastno pedagoško delo in katere zaznavajo kot oviro. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri in na kakšen način po mnenju vzgojiteljev predšolskih otrok vodstvo vpliva na vpeljevanje sprememb, pri tem pa tudi, kako na vpeljevanje sprememb vplivajo otroci in njihovi starši. Ugotavljali smo, povezavo med fazami profesionalnega razvoja in pripravljenost posameznika za vpeljevanje sprememb v pedagoškem delu. Ugotovili smo, da vzgojitelji predšolskih otrok kakovostno pedagoško delo pojmujejo predvsem kot delo z otroki in v njihovo dobro. Tovrstno pedagoško delo vključuje tudi stalno izobraževanje in sledenje novostim, skrb za dobre odnose z vsemi vključenimi v pedagoški proces kot tudi strokovno in profesionalno opravljanje pedagoškega dela. Vpeljevanju sprememb oz. spreminjanju lastnega pedagoškega dela pripisujejo (zelo) velik pomen. Vzgojitelji predšolskih otrok običajno vpeljujejo spremembe zaradi spodbude otrok oz. njihovih potreb, ali ker imajo sami željo po spreminjanju. Kakovostno pedagoško spremembo v največji meri razumejo kot spremembo, ki prinese viden napredek oziroma pozitivne rezultate. Rezultati raziskave so pokazali, da je vzgojiteljem predšolskih otrok najmočnejša spodbuda pri vpeljevanju sprememb bolj kakovostno opravljanje poklicnih nalog oz. dobrobit otrok. Kot oviro pa v največji meri zaznavajo preveliko število otrok v oddelku in preobremenjenost na delovnem mestu. Iz raziskave je razvidno, da vodstvo v veliki meri spodbuja vpeljevanje sprememb, pedagoške delavce s tem namenom spodbuja k izobraževanju, nudi podporo in jim zaupa. Po mnenju udeležencev v raziskavi otroci vpeljevanje sprememb sprejemajo in pri tem pomagajo tudi sami ter izražajo želje po spremembah. Starši otrok, po mnenju udeležencev v raziskavi, vpeljevanja sprememb ne ovirajo, lahko pa bi bila njihov vpliv in sodelovanje še večja. Pridobljeni rezultati korelacijske analize so pokazali, da je povezanost med pomembnostjo vpeljevanja sprememb in različnimi fazami profesionalnega razvoja, pozitivna in srednje močna. Torej vzgojitelji predšolskih otrok, ki profesionalnemu razvoju pripisujejo večji pomen, so bolj pripravljeni vpeljevati spremembe in jim pripisujejo večji pomen.P. Cigole in N. Klopčič20242024-06-19 21:31:27Magistrsko delo/naloga158714sl