<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158709"><dc:title>Zasvojenost z digitalnimi napravami pri mladostnikih ter njihovo poznavanje programov pomoči</dc:title><dc:creator>Cigoj Makarovič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sande,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zasvojenost z družbenimi omrežji</dc:subject><dc:subject>Zasvojenost z videoigrami</dc:subject><dc:subject>zasvojenost z digitalnimi napravami</dc:subject><dc:subject>programi pomoči</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>Digitalne naprave dandanes uporabljamo na vsakem koraku, na vseh področjih življenja, bodisi
v šoli, na delovnem mestu bodisi doma v prostem času. Vse pogosteje pa raba digitalnih naprav
prehaja v prekomerno uporabo, ki kasneje lahko vodi v zasvojenost. Magistrsko delo se ukvarja
z zasvojenostjo z digitalnimi napravami pri mladostnikih ter z njihovim poznavanjem
programov pomoči pri tovrstni zasvojenosti. Posebna pozornost je namenjena temu, kakšne so
značilnosti digitalne zasvojenosti, kakšne so vzporednice z drugimi vrstami zasvojenosti ter
zakaj so ravno mladostniki najbolj ranljiva skupina pri (prekomerni) uporabi digitalne
tehnologije. Pri tem so podrobneje predstavljeni varovalni in ogrožajoči dejavniki za razvoj
digitalne zasvojenosti. Poleg naštetega je pozornost v delu namenjena tudi temu, kako se
uporaba digitalne tehnologije spreminja s časom, še posebej po obdobju izolacij in krčenja
družabnega življenja pri ukrepanju zoper COVID-19.
Osrednji namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv zasvojenosti z digitalnimi napravami na
mladostnike, poleg tega pa predstaviti razlike v uporabi digitalnih naprav glede na spol in
starost mladostnikov ter raziskati, v kolikšni meri mladostniki poznajo programe pomoči pri
soočanju s tovrstno zasvojenostjo. Za pridobivanje podatkov je bil v empiričnem delu
uporabljen anketni vprašalnik, namenjen 11-, 13-, 15- in 17-letnikom. Vzorec je namenski,
vključeval pa je 304 mladostnike iz različnih osnovnih in srednjih šol po Sloveniji. Podatki so
bili analizirani s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa.
Menim, da lahko pridobljene ugotovitve predstavljajo še en korak naprej v smeri boljšega
razumevanja zasvojenosti z digitalnimi napravami pri mladostnikih in bodo lahko navsezadnje
tudi v pomoč pri nadaljnjem razvijanju preventivnih programov in programov pomoči pri
soočanju s to zasvojenostjo. Izsledki raziskave bodo lahko pomemben doprinos tudi za
socialno-pedagoško stroko, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju mladostnikov in
njihovega vedenja ter nenazadnje tudi k hitrejšemu zaznavanju njihovih težav.</dc:description><dc:publisher>K. Cigoj Makarovič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-19 21:31:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158709</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>