Raba narečij v ljubljanskih vrtcihAntončič, Nika (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) Otroški vrtciSlovenska narečjaPogovorni jezikPredšolska vzgojaljubljanski vrtcinarečjeneknjižni jezikpredšolsko obdobjeMagistrsko delo z naslovom Raba narečij v ljubljanskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem najprej opisala otrokov govor in natančneje opredelila predjezikovno in jezikovno fazo. V nadaljevanju sem predstavila spodbujanje govornega razvoja. Najprej sem se osredotočila na družino, nato na vrtec. Posvetila sem se področju jezika v Kurikulumu za vrtce in nadaljevala s socialnimi zvrstmi jezika. Podrobno sem predstavila knjižni in neknjižni jezik. V poglavju o družbenih vlogah slovenskega jezika sem opredelila materni, drugi, tuji, državni in uradni jezik. V zadnjem delu teoretičnega dela sem predstavila še narečja v Republiki Sloveniji, primerjala slovenski knjižni jezik s slovenskimi narečji in teoretični del zaključila s poglavjem o rabi narečja v vrtcu. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, s katero sem ugotavljala, ali je tema narečij zastopana v ljubljanskih vrtcih, kjer sicer prevladuje mestna govorica. Na podlagi prejetih odgovorov sem oblikovala pet priprav dejavnosti o narečjih v vrtcu in jih tudi izvedla. Z anketnimi vprašalniki in izvedenimi dejavnostmi sem ugotovila, da so dejavnosti, ki vključujejo narečje, otrokom zelo zanimive, mnenja vprašanih vzgojiteljev pa so si glede vključevanja narečja v dejavnosti v vrtcu zelo različna. Več kot polovica vprašanih vzgojiteljev je narečje otrokom že predstavila, in sicer s poslušanjem pravljic in pesmi v narečju ter z osebo, ki je pripovedovala v narečju. Narečji, ki po priljubljenosti med vprašanimi vzgojitelji prevladujeta, sta dolenjsko in primorsko. Ti dve narečji vprašani najbolje poznajo ali s teh narečnih področij prihajajo.N. Antončič20242024-06-19 21:30:23Magistrsko delo/naloga158704sl