<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158693"><dc:title>Izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov iz venčasto poroznih lesnih vrst</dc:title><dc:creator>Korošec,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>baker-etanolaminski pripravki</dc:subject><dc:subject>navzem</dc:subject><dc:subject>venčasto porozne lesne vrste</dc:subject><dc:subject>izpiranje bakra</dc:subject><dc:description>Les v 3. in 4. razredu izpostavitve ogrožajo številni abiotski in biotski dejavniki razgradnje. V naravi so ti procesi zaželeni in nujno potrebni, ko pa les uporabljamo v gospodarske namene, so procesi razgradnje nezaželeni in jih želimo čimbolj upočasniti. Ena od rešitev je impregnacija z baker-etanolaminskimi pripravki. Iz venčasto poroznih lesnih vrst smo izdelali vzorce in jih impregnirali z 2 koncentracijama zaščitnega pripravka Silvanolin. Vzorce smo izpirali v skladu s standardom CEN/TS 15119-2:2008 in CEN/TS 15119-1:2008. Prvi je namenjen za izpiranje učinkovin iz lesa, ki je izpostavljen v 4. in 5. razredu uporabe; drugi pa za določanje učinkovin iz zaščitenega lesa, ki je izpostavljen v 3. razredu uporabe. Vzorcem smo spremljali vlažnost in vrednost pH izpirkov. S pomočjo spektroskopije XRF smo določili koncentracijo Cu v izpirkih ter izračunali delež izpranega Cu iz lesa. Vlažnost vzorcev je pri izpiranju v skladu z obema standardoma naraščala, le da smo pri izpiranju v skladu s standardom CEN/TS 15199-2:2008 opazili dosti višje vlažnosti vzorcev kot pri izpiranju v skladu s standardom CEN/TS 15199-1:2008. Pri lesnih vrstah, ki vsebujejo veliko ekstraktivov, smo opazili nizke pH vrednosti izpirkov. Rezultati kažejo na to, da koncentracija zaščitnega pripravka ni imela izrazitega vpliva na prodiranje v les. Zelo slabo prodiranje smo opazili pri vzorcih iz lesa robinije; pri hrastovih in kostanjevih je bilo prodiranje v les dobro, vendar se je zaradi omejenega števila reakcijskih mest v lesu veliko zaščitnega pripravka tudi izpralo. Ugotovili smo tudi, da je bilo izpiranje v skladu s standardom CEN/TS 15119-2:2008 veliko bolj intenzivno kot izpiranje v skladu s standardom CEN/TS 15119-1:2008.</dc:description><dc:publisher>T. Korošec</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2024-06-19 11:50:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158693</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
