<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158674"><dc:title>Lastnosti lesnih peletov izbranih proizvajalcev v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Krelj,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lesni peleti</dc:subject><dc:subject>kemični parametri</dc:subject><dc:subject>vsebnost vode</dc:subject><dc:subject>pepel</dc:subject><dc:subject>kurilnost</dc:subject><dc:subject>mehanska obstojnost</dc:subject><dc:subject>slovenski proizvajalci</dc:subject><dc:description>Zaradi želje po zmanjšanju emisij CO2 v ozračje postaja izkoriščanje lesne biomase za proizvodnjo toplote in električne energije vse bolj pomembno. Les ima zaradi porozne strukture majhno gostoto. Gostoto biomase lahko povečamo s stiskanjem v pelete. Prednosti lesnih peletov so višja gostota energije, nižji stroški prevoza in skladiščenja,
enostavnejše rokovanje, manjše onesnaževanje, možnost avtomatizacije in optimizacije izgorevanja. Namen naloge je bil pridobiti pregled fizikalnih lastnosti in kemične sestave lesnih peletov proizvedenih v Sloveniji pri sedmih izbranih proizvajalcih. Dobljene rezultate smo primerjali z mejnimi vrednostmi opredeljenimi v mednarodnem standardu SIST EN ISO 17225-2. Iglavci imajo večjo vsebnost lignina kot listavci, ki deluje kot vezivo in vpliva na boljšo mehansko obstojnost pri peletih. Proizvajalec E, ki je edini uporabljal surovino z večjim deležem listavcev, je imel najnižjo povprečno mehansko obstojnost peletov. Najvišjo kurilnost peletov v suhem stanju smo izmerili pri proizvajalcu C, ki je pri proizvodnji peletov uporabljal le smreko. Najnižjo kurilnost peletov pa smo izmerili pri proizvajalcu E, ki je v surovino dodajal 70% listavcev. Proizvajalec G, ki je imel največjo vsebnost skorje v peletih, je imel drugo najvišjo kurilnost peletov v suhem stanju in povečano vsebnost pepela. Najnižjo spodnjo kurilnost peletov v dostavljenem stanju smo izmerili v peletih proizvajalca D, ki so imeli največjo vsebnost vode. Največjo vsebnost dušika smo izmerili pri proizvajalcu G, ki je proizvajal pelete, ki so vsebovali skorjo. Skorja vsebuje več dušika kot čisti les. Na mehansko obstojnost vpliva delež skorje v surovini, vsebnost lignina in ekstraktivov, vsebnost vode, ter porazdelitev velikosti delcev v surovini. S pomočjo vrednosti masnih deležev velikosti delcev v surovini smo lahko le delno ocenili vpliv na mehansko obstojnost peletov.</dc:description><dc:publisher>Ž. Krelj</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2024-06-19 10:06:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>158674</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
