Varno ravnanje z odpadki iz zdravstva v laboratoriju 3. stopnje biološke varnostiElezović, Tanja (Avtor) Griessler Bulc, Tjaša (Mentor) Ferfila, Nevenka (Komentor) Korva, Miša (Komentor) Godič Torkar, Karmen (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoodpadki iz zdravstvaSARS-CoV-2laboratorij 3. stopnje biološke varnostiparna sterilizacijaUvod: Pravilno ravnanje z odpadki iz zdravstva je izziv za vsako državo. Redni nadzori nad obravnavo odpadkov iz zdravstva, nad njihovim zbiranjem, prevozom in uničenjem kot tudi nad vplivi na zdravje ljudi in okolje so izrednega pomena, saj se količine odpadkov povečujejo. Z ustreznim ravnanjem z odpadki iz zdravstva že pri delu zmanjšujemo in preprečujemo tveganja zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom. Statistično zbrani in urejeni podatki prikazujejo trend povečanja količine odpadkov iz zdravstva po svetu in doma. Države Evropske unije imajo zaradi zakonodajnih okvirjev, ki smo jih članice dolžne upoštevati, področja ravnanja z odpadki urejena zelo podobno. Kljub poenotenemu in predpisanemu ravnanju pa je potrebno, tudi zaradi povečevanja količine zdravstvenih odpadkov, obvladovanje zdravstvenega tveganja ves čas preverjati in izboljševati. Namen: Namen magistrskega dela je bil pregled in optimizacija obstoječih protokolov, procesov dela in dekontaminacije trdnih odpadkov in tekstila, ki nastajajo v laboratoriju 3. stopnje biološke varnosti. Metode dela: Z natančnim opisom vrst, količin, razmerja in tokov trdnih odpadkov in tekstila (bombažna oblačila in bombažne brisače) smo preverili učinkovitost dekontaminacije s parno sterilizacijo, v odvisnosti od spremembe programa avtoklava, teže trdnih odpadkov in tekstila ter časa avtoklaviranja. Učinkovitost smo preverjali na podlagi pridobljenih rezultatov fizikalnih parametrov – temperature, časa in tlaka – ter s pomočjo dveh bioloških in enega kemičnega indikatorja. Rezultati: Na uspešnost dekontaminacije trdnih odpadkov in tekstila so vplivali naslednji dejavniki: število uporabljenih avtoklavirnih vreč, način zapiranja avtoklavirnih vreč, teža trdnih odpadkov in tekstila ter čas, temperatura in tlak pri parni sterilizaciji. Dekontaminacija trdnih odpadkov, ki se avtoklavirajo v dveh avtoklavirnih vrečah, ni bila uspešna v primeru vreče, tesno zaprte s plastično vezico. Prav tako ni bila uspešna pri krajših časih avtoklaviranja. Dekontaminacija tekstila ni bila uspešna pri večji količini in krajšem času avtoklaviranja. Razprava in zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da tovarniške nastavitve programov avtoklava niso ustrezne za vse vrste in količine trdnih odpadkov, ki nastajajo v laboratoriju 3. stopnje biološke varnosti na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dokazali smo, da je postopek dekontaminacije trdnih odpadkov mogoče prilagoditi tako, da zvišamo temperaturo parne sterilizacije na 134 °C in skrajšamo čas na 10 min. Za dekontaminacijo tekstila smo potrdili, da je trenutni protokol avtoklaviranja pri temperaturi 121 °C in s časom 30 min ustrezen.[T. Elezović]20242024-06-19 07:45:58Magistrsko delo/naloga158655sl