<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158649"><dc:title>Tizianove upodobitve Vener</dc:title><dc:creator>Stražišar,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Urbinska Venera</dc:subject><dc:subject>upodobitev</dc:subject><dc:subject>Tiziano Vecellio</dc:subject><dc:subject>akt</dc:subject><dc:subject>Venera</dc:subject><dc:description>V renesansi se je pojavilo neoplatonistično gibanje, ki je obudilo zanimanje za filozofijo in umetnost. Antična boginja Venera je tedaj ponovno našla svoje mesto med umetniki kot personifikacija ljubezni, zakonske zveze in idealne lepote, zato ni nič nenavadnega, da je postala tudi pogost navdih za motiv ženskega akta. Ker pa golota v renesansi še ni bila splošno sprejeta, je bilo treba motiv akta zaviti v tančico mitologije, za kar je bila Venerina podoba idealna. Diplomsko delo tako skuša orisati motiv ženskega akta v renesansi, ki se prvič pojavi z Giorgionejevo upodobitvijo Speče Venere. Tiziano Vecellio je s pomočjo svojega predhodnika nadaljeval razvoj akta in motiv Venere vpletel v mnoga dela skozi svoj celoten opus. Njegovo najbolj opevano in najbolj poznano delo je zagotovo Urbinska Venera. V tej prepleta spretno uporabo barv in se poigrava s kompozicijo, predvsem pa dokaže, da je ženska dovolj močan lik, da lahko povsem samostojno zasede celotno slikarsko platno. V nalogi poskušam prikazati tudi to, kako je pod vplivom Urbinske Venere ustvaril še mnogo drugih Vener ter kako so vse nadaljnje upodobitve črpale svoj navdih pri Urbinski Veneri, ki velja za prvi ležeči akt.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-19 07:45:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158649</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
