Povezanost rezultatov modificiranega testa enonožnega skoka v daljino z močjo mišic kolka in trupaKolar, Jakob (Avtor) Pori, Primož (Mentor) Spudić, Darjan (Komentor) enonožni skokpristaneklateralni odmikmoč mišic kolkamoč mišic trupaNamen magistrskega dela je bil preveriti povezanost med močjo mišic kolka in trupa z rezultati modificiranega testa enonožnega skoka v daljino, pri katerem smo poleg dolžine skoka izmerili še lateralni odmik od pričakovane smeri odriva. V raziskavo smo vključili 80 profesionalnih rokometašev (starost 22 ± 4 leta; telesna višina 189,8 ± 5,6 cm; telesna masa 90,8 ± 10 kg). Protokol meritev je obsegal tri enonožne skoke v daljino z mesta z vsako nogo, tri enonožne pristanke na pritiskovno ploščo z vsako nogo in tri ponovitve posameznega enostranskega izometričnega testa moči mišic kolka (izteg, upogib, odmik, primik) in trupa (bočni upogib). Moč mišic kolka smo ovrednotili z navorom pri največji hoteni izometrični kontrakciji in hitrostjo prirastka navora pri eksplozivni mišični kontrakciji. Statistična analiza je bila narejena posebej za dominantno in nedominantno nogo ter preferenčno in nepreferenčno nogo. S t-testom za odvisne vzorce smo ugotovili statistično značilne razlike med dominantno in nedominantno nogo za dolžino skoka v daljino, kot odmika od pričakovane smeri odriva in največjo moč iztegovalk kolka. V večini primerov so bile ugotovljene razlike med nogama majhne (d = -0,29–0,34). S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo ugotovili šibke do zmerne povezanosti med rezultati enonožnega skoka v daljino in močjo mišic kolka ter trupa (r = 0,23–0,39). Z multiplo regresijo smo ugotovili, da na dolžino skoka pri dominantni nogi v največji meri vpliva največja moč primikalk kolka (R2 = 0,15), na lateralni odmik od pričakovane smeri odriva in kot odmika od pričakovane smeri odriva pa v največji vpliva hitrost prirastka navora odmikalk kolka. Na dolžino skoka z nedominantno nogo vpliva največja moč iztegovalk kolka (R2 = 0,14). Pri preferenčni nogi je na dolžino skoka imela največji vpliv največja moč primikalk kolka (R2 = 0,12), prav tako je ista spremenljivka vplivala na dolžino skoka pri nepreferenčni nogi z 20,3 % pojasnjene variance. Ugotovili smo še vpliv dveh spremenljivk na lateralni odmik od pričakovane smeri odriva pri nepreferenčni nogi (največja moč iztegovalk kolka in največja moč odmikalk kolka), ter vpliv največje moči iztegovalk kolka na kot odmika od pričakovane smeri odriva pri nepreferenčni nogi. Glavna ugotovitev naše raziskave je, da moč kolka vpliva na lateralni odmik od pričakovane smeri odriva pri enonožnem skoku v daljino z mesta, zato bi modificiran enonožni skok v daljino lahko uporabljali kot presejalni test za ugotavljanje primanjkljajev v moči mišic kolka športnikov.20242024-06-19 07:15:16Magistrsko delo/naloga158646sl