<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158625"><dc:title>Spremembe v kakovosti življenja pri bolnikih z multiplo sklerozo in njihovih svojcih po sodelovanju v podporni skupini</dc:title><dc:creator>Žohar,	Renata	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erzar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>multipla skleroza</dc:subject><dc:subject>skupinska obravnava</dc:subject><dc:subject>podporna skupina</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:description>Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema, za katero je značilno, da se kaže v številnih, zelo raznolikih nevroloških simptomih, od katerih je odvisen celoten potek bolezni. Osebe, ki so obolele za MS, se soočajo s širokim spektrom težav na številnih področjih posameznikovega življenja, kar pa močno vpliva na kakovost življenja. 
Glavni cilj celovite oskrbe bolnikov je ohranjanje kakovosti življenja. Ena izmed oblik podpore pri bolnikih z MS je sodelovanje v podpornih skupinah. V magistrskem delu smo obravnavali povezavo med sodelovanjem v podpornih skupinah za bolnike in njihove svojce in spremembah v kakovosti njihovega življenja. 

V teoretičnem delu smo opredelili multiplo sklerozo in dejavnike, ki jih povezujemo z nastankom bolezni. Opisali smo tudi oblike poteka bolezni, simptome in možne oblike zdravljenja. Del teoretičnega uvoda smo namenili tudi kakovosti življenja bolnikov z MS. Poglavje o skupinski obravnavi vključuje podpoglavja o zgodovini skupinskega pristopa, oblikah in terapevtskih učinkih le-te ter o skupinski obravnavi MS. 

V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je bilo raziskano področje sodelovanja v podpornih skupinah za bolnike z MS in njihove svojce v povezavi s spremembo kakovosti njihovega življenja. V namen raziskave je bila uporabljena kvantitativna in kvalitativna metoda. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vključeval demografska vprašanja in je sestavljen iz treh že uveljavljenih vprašalnikov, in sicer iz vprašalnika o telesnih občutkih, Profila življenjskega odnosa in Lestvice zadovoljstva z življenjem. 
V raziskavi je sodelovalo 20 udeležencev, med katerimi je bila polovica udeležencev bolnikov z MS in polovica svojcev obolelih oseb za to boleznijo. Vsi udeleženci so bili eno leto vključeni v podporno skupino.  

Raziskava je po enem letu sodelovanja v podporni skupini za bolnike in svojce obolelih pokazala napredek pri SWLS vprašalniku, ki kaže več zadovoljstva z življenjem in manj strahu pri BSQ vprašalniku. LAP-R vprašalnik nam je pokazal  več profila življenjskega odnosa, čeprav je bil samo en rezultat statistično pomemben. Na podlagi rezultatov lahko trdimo, da sodelovanje v skupini pozitivno vpliva na kakovost življenja oseb z multiplo sklerozo in njihovih svojcev.</dc:description><dc:publisher>[R. Žohar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-18 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158625</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
