<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158613"><dc:title>Vpliv velikosti delcev in nege alkalijsko aktiviranih materialov na izluževanje strupenih kovin</dc:title><dc:creator>Gazdag,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič Štangar,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alkalijsko aktivirani materiali</dc:subject><dc:subject>velikost delcev</dc:subject><dc:subject>strupene kovine</dc:subject><dc:subject>izluževanje</dc:subject><dc:description>V gradbenem sektorju in jeklarski industriji velik del odpadnega materiala predstavljata kamena volna in mineralni produkt. Nepredelana jeklarska žlindra v preteklosti ni predstavljala uporabne vrednosti, po predelavi pa je sedaj klasificirana kot stranski produkt in se lahko uporablja v cestogradnji (agregat žlindre), kot jekleni vložek pri proizvodnji jekla (jekleni granulat) in za enostavne inženirske namene (mineralni produkt). Kljub predelavi mineralni produkt, ki je bil uporabljen v tej študiji, še vedno ni učinkovito izrabljen. Po drugi strani se mineralna volna, ki kot ostanek nastaja pri proizvodnih procesih, iz procesov vrača nazaj, medtem ko odpadna volna, ki nastane pri gradnji in/ali rušenju stavb, običajno konča na odlagališčih. Eden izmed potencialnih načinov ponovne uporabe odpadkov in stranskih produktov je priprava novih gradbenih materialov z načinom alkalijske aktivacije. V magistrskem delu smo preučili primernost kamene volne in mineralnega produkta kot vhodnih materialov (prekurzorjev) pri pripravi alkalijsko aktiviranih materialov (AAM) z določanjem mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti končnih produktov, pripravljenih iz različnih velikostnih frakcij prekurzorjev. Opravili smo tudi analize samih prekurzorjev; določena je bila porazdelitev velikosti delcev posamezne velikostne frakcije, kemijska sestava z metodo rentgenske fluorescenčne spektroskopije, prisotnost kristaliničnih faz ter ocena deleža amorfne faze z metodo rentgenske praškovne difrakcije, primerjali pa smo tudi morfološko sestavo velikostnih frakcij z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Tlačne in upogibne trdnosti končnih produktov so bile pomerjene na vzorcih, ki so bili negovani pri treh različnih temperaturah ter z različnimi časi staranja materiala. Z metodo infrardeče spektroskopije smo sledili poteku reakcije alkalijske aktivacije (primerjava spektrov neobdelanih prekurzorjev in končnih produktov) in vplivu nege na sam proces. Ker sta uporabljena prekurzorja po izvoru odpadna produkta različnih procesov, smo z metodo masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo preverili tudi izluževanje najpogostejših potencialno strupenih kovin (Cr, Co, Ni, Cu, Zn, As, Se, Mo, Cd, Sb, Ba, Hg, Pb) v izcednih vodah (izlužkih), pripravljenih iz AAM. Merjene vrednosti smo primerjali s predpisanimi mejnimi vrednostmi iz slovenske zakonodaje, da smo ugotovili potencialno nevarnost pri uporabi pripravljenih materialov ter ali so le-ti po koncu uporabe primerni za odlaganje na odlagališčih.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-18 08:15:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158613</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
