<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158591"><dc:title>Vpliv deleža tekočekristalnega polimera na mehanske in magnetne lastnosti PPS-NdFeB brizganih plastomagnetov</dc:title><dc:creator>Uršič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Karpe,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šinkovec,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>NdFeB</dc:subject><dc:subject>PPS</dc:subject><dc:subject>tekočekristalni polimeri LCP</dc:subject><dc:subject>kompaundiranje</dc:subject><dc:subject>injekcijsko brizganje</dc:subject><dc:description>Plastomagneti so vrsta kompozitov, ki jih sestavljajo magnetni prahovi, polimerno vezivo in razni aditivi. Danes obstaja veliko vrst teh materialov, uporabljajo pa se na različnih področjih, še posebej pomembni so v avtomobilski industriji. Razvoj teh kompozitov stremi k izdelavi cenovno dostopnih materialov, s katerimi se lahko proizvaja izdelke kompleksnih oblik z visokimi dimenzijskimi tolerancami in ki so v primerjavi s sintranimi magneti enostavnejši za predelavo v končne oblike. Zaradi naštetih lastnosti kljub nekoliko nižjim magnetnim lastnostim vse bolj konkurirajo klasičnim sintranim trajnim magnetom.
V sklopu magistrskega dela smo raziskovali, kako dodatek tekočekristalnega polimera (LCP) vpliva na mehanske in magnetne lastnosti plastomagnetnega materiala na osnovi NdFeB magnetnega prahu in polifenilen sulfidnega veziva (PPS). Testirali smo tudi štiri različne aditive, in sicer dva za izboljšanje kompatibilnosti med uporabljenima polimeroma ter dva za povečanje tekočnosti polimerom. S postopkom kompaundiranja in granuliranja smo izdelali serijo plastomagnetnih materialov, ki smo jim z dodajanjem različnih deležev tekočekristalnega polimera in aditivov spreminjali sestavo polimerne matrice. Deleža in sestave polnila iz NdFeB magnetnega prahu pri tem nismo spreminjali. Z injekcijskim brizganjem smo izdelali vzorce, na katerih smo izvedli meritve gostote in magnetnih lastnosti, natezni ter tritočkovni upogibni preizkus. Uporabljena polimera smo analizirali z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC), na granulatih plastomagnetnih materialov pa smo določali indeks masnega pretoka (MFR). Na preizkušancih za določanje mehanskih lastnosti smo na koncu izvedli še metalografsko analizo. Rezultate meritev smo nato analizirali in primerjali med seboj predvsem z ozirom na osnovni material brez dodanega LCP in aditivov.</dc:description><dc:publisher>A. Uršič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-16 08:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158591</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>