Nestrinjanje v znanstvenih skupnostihJustin, Martin (Avtor) Markič, Olga (Mentor) Šešelja, Dunja (Komentor) Trpin, Borut (Komentor) nestrinjanje med vrstnikinestrijanje v znanostiagentski modelibanditski modelisocialna epistemologijapreiskovanjeračunska filozofijaNestrinjanje je vsakdanji del naših življenj. Prav tako je vsakdanji del znanstvenega raziskovanja. Zaradi nespornega epistemskega in praktičnega pomena znanosti predstavlja nestrinjanje v znanosti zanimiv filozofski problem: kako naj se posamezni znanstveniki odzivajo na nestrinjanja? V sodobni filozofiji lahko najdemo dva odgovora na to vprašanje. Prvi, ki izhaja iz socialne epistemologije, se osredotoča na racionalnost prepričanj posameznih znanstvenikov in pravi, da bi morali biti znanstveniki, kadar se ne strinjajo s svojimi epistemskimi vrstniki (tj. tistimi, ki so v enako dobrem epistemskem položaju kot sami), spravljivi, tj. približati svoja prepričanja prepričanju svojih vrstnikov. Drugi odgovor, ki prihaja iz filozofije znanosti, pa pravi, da bi morali znanstveniki ostati odločni v svojih prepričanjih, saj epistemska raznolikost (tj. raznolikost prepričanj znanstvenikov v skupnosti) izboljšuje uspeh znanstvenega raziskovanja. Ker lahko reševanje skupinskega nestrinjanja s približevanjem prepričanj članov skupine negativno vpliva na epistemsko raznolikost skupine, se zdi, da sta ta dva odgovora v konfliktu. Ta konflikt imenujem dilema nestrinjanja v znanosti in ga v tej nalogi natančneje obravnavanam. To storim tako, da s pomočjo agentskega modela simuliram učinke različnih odzivov na nestrinjanje na uspešnost skupine agentov pri njihovem raziskovanju. V nalogi sklenem, da razreševanje nestrinjanj s približevanjem prepričanj sicer lahko negativno vpliva na uspešnost agentov, vendar je to bistveno odvisno od načina, kako znanstveniki usmerjajo svoje raziskovanje.20242024-06-16 07:45:43Magistrsko delo/naloga158589sl