Določanje aktivnosti inozin-5’-monofosfat dehidrogenaze s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti pri bolnikih z akutno limfoblastno levkemijoKac, Anže (Avtor) Mlinarič-Raščan, Irena (Mentor) Urbančič, Dunja (Komentor) Farmakogenomikametabolizem zdravilinozin-5'-monofosfat dehidrogenazatiopuriniakutna limfoblastna levkemijatekočinska kromatografija visoke ločljivosti.Farmakogenomika je znanstvena veda, ki se ukvarja z ugotavljanjem povezav med genetsko raznolikostjo in odzivom bolnika na zdravljenje z zdravili. Cilj farmakogenomike je izboljšati klinične izide z optimizacijo zdravljenja z zdravili glede na genetske polimorfizme, ki med drugim lahko vplivajo na aktivnost presnovnih encimov in posledično na koncentracijo aktivne učinkovine v plazmi in/ali na tarčnem mestu. Ena izmed skupin zdravil, pri katerih je zaradi ozkega terapevtskega okna in zapletenega metabolizma uporaba farmakogenomike zelo pomembna, so tiopurini. V to skupino citotoksičnih in imunosupresivnih antimetabolitov DNA sodi 6-merkaptopurin (6-MP), ki je med drugim indiciran za zdravljenje akutne limfoblastne levkemije (ALL). Za aktivacijo tega predzdravila je potrebna kaskada encimskih reakcij, od katerih na hitrost nastanka aktivnega presnovka najmočneje vpliva inozin-5'-monofosfat dehidrogenaza (IMPDH). Razlike med posamezniki v aktivnosti IMPDH bi torej lahko vplivale na razlike v odmerjanju 6-MP in učinkovitosti zdravljenja ALL. Namen magistrske naloge je bil postaviti, optimizirati ter validirati metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) za določanje aktivnosti IMPDH v hemolizatih na podlagi merjenja ksantozin monofosfata in adenozin monofosfata. Ugotovili smo, da imajo največji vpliv na kvaliteto analize sestava mobilne faze in pH pufra v mobilni fazi, metoda obarjanja proteinov v hemolizatu in čas inkubacije hemolizata s substratom. Po optimizaciji in validaciji metode smo aktivnost IMPDH določili v hemolizatih pediatričnih pacientov z ALL, ki so bili v času odvzemov na vzdrževalnem zdravljenju s 6-MP. Preverili smo povezave med aktivnostjo IMPDH ter predhodno določenimi genetskimi polimorfizmi v genih IMPDH1 in IMPDH2, relativnim kumulativnim odmerkom 6-MP in koncentracijo metabolitov 6-MP. Ugotovili smo, da polimorfizem rs2278293 statistično značilno korelira z aktivnostjo IMPDH. Bolniki z vsaj enim variantnim alelom T so imeli višjo aktivnost kot homozigoti z genotipom CC, kar potrjuje in dopolnjuje do sedaj poznane klinične podatke. Povezav med aktivnostjo IMPDH in ostalimi parametri nismo uspeli dokazati. Kot možne izboljšave navajam potrditev optimizacije in validacije v drugem laboratoriju, izvedbo študije na večjem vzorcu pacientov in potrditev dokazane povezave na večji populaciji zdravih posameznikov. S tem bi lahko merjenje aktivnosti IMPDH in določanje omenjenega polimorfizma uvedli v klinično prakso za prilagoditev odmerjanja tiopurinov in tudi drugih zdravilnih učinkovin, ki se presnavljajo z ali delujejo preko IMPDH.20242024-06-16 07:45:20Magistrsko delo/naloga158584sl