<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158557"><dc:title>Učenje in poučevanje nemščine kot tujega jezika v drugem triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Schenk,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodnje učenje nemščine</dc:subject><dc:subject>nemščina v drugem triletju</dc:subject><dc:subject>neobvezni izbirni predmet</dc:subject><dc:subject>nemščina</dc:subject><dc:subject>učenje in poučevanje</dc:subject><dc:description>Večjezičnost je v današnjem svetu visoko cenjena. Z znanjem dodatnih jezikov posameznik razvija svojo jezikovno zmožnost in medkulturno kompetenco. Nemščina je pomemben jezik v mednarodnem poslovanju in bližina Avstrije Sloveniji omogoča mnogo priložnosti na področju gospodarstva, zato je učenje nemščine v slovenskih šolah smiselno. Zgodnje učenje jezikov v osnovni šoli je za učence dodana vrednost, še posebej zaradi njihovega neobremenjenega usvajanja in omogočene daljše časovne izpostavljenosti tujemu jeziku. V magistrskem delu predstavljamo položaj nemščine kot tujega jezika v drugem triletju v slovenskih osnovnih šolah. Z letom 2013 je drugi tuji jezik vstopil v drugo triletje v obliki neobveznega izbirnega predmeta in učencem je bilo omogočeno, da se od 4. razreda naprej učijo nemščine. Pri našem raziskovanju smo se posvetili izvajanju pouka nemščine s perspektive učiteljev. Zbrali smo stališča o zgodnjem poučevanju nemščine šestih učiteljic in enega učitelja nemščine, z delovnimi izkušnjami v 4., 5. in 6. razredu. Povprašali smo jih o njihovih učnih pristopih in metodah, vključevanju kulture v pouk nemščine, njihovi izobrazbi, občutku kompetentnosti ter o najpogostejših težavah, s katerimi se soočajo. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo ugotovili, da so učiteljice naklonjene zgodnjemu učenju tujih jezikov, uporabljajo raznolike pristope in metode ter v pouk vključujejo kulturni vidik. Izpostavijo pa nekaj sistemskih težav, vezanih na izvajanje neobveznega izbirnega predmeta, kot so heterogenost skupin, čas izvajanja, število učencev in status nemščine. V zaključku smo strnili naše ugotovitve v šest točk, ki služijo kot predlog izboljšanja pouka nemščine v drugem triletju. Raziskava bo pripomogla k razmisleku o položaju nemščine v drugem triletju slovenske osnovne šole in spoznanju, da je znanje dodatnih jezikov v poznem otroštvu koristno.</dc:description><dc:publisher>M. Schenk</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-15 08:30:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158557</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
