<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158550"><dc:title>Vpliv magnetnega polja na dinamiko fluktuacij v feromagnetnih nematskih tekočih kristalih</dc:title><dc:creator>Mattiazzi,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vilfan,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sebastián Ugarteche,	Nerea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nematski tekoči kristali</dc:subject><dc:subject>feromagnetizem</dc:subject><dc:subject>Fréederickszov prehod</dc:subject><dc:subject>fluktuacije</dc:subject><dc:subject>c-DDM</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo feromagnetne nematike. Gre za relativno nov material, ki ga pripravimo kot suspenzijo feromagnetnih nanoploščic v nematskem tekočem kristalu. Pokažemo, da se osnovni statični parametri (elastični konstanti K1 in K3, dvolomnost $\Delta n $ ter anizotropija dielektričnosti $\Delta \epsilon$) ne razlikujejo bistveno od tistih v čistem tekočem kristalu, pri čemer se eksperimentalno opremo na električni Fréederickszov prehod, ki ga opišemo s Frankovo elastično teorijo. Povzamemo razširitev te teorije v makroskopski opis feromagnetnih nematikov, kjer pomembno vlogo igra sklopitvena konstanta γ med magnetizacijo in direktorjem. Izmerimo jo z magnetnim Fréederickszovim prehodom.
V nadaljevanju predstavimo termično vzbujena lastna fluktuacijska načina orientacije direktorja v nematikih (pahljača-upogib ter zasuk-upogib) ter povzamemo nadgrajeno teorijo, ki opisuje takšne fluktuacije v feromagnetnih nematikih.
Z razmeroma novo eksperimentalno metodo, križno diferenčno dinamično mikroskopijo (c-DDM), ki omogoča proučevanje bistveno hitrejše dinamike od navadne DDM, in ustrezno izbiro orientacije polarizatorja in analizatorja ter območja preiskovanih valovnih vektorjev lahko fluktuacijske načine ter njihove sestavne deformacije preučujemo izolirano in jim izmerimo relaksacijski čas. Meritve opravimo v odvisnosti od jakosti zunanjega magnetnega polja in pokažemo, da teorija dobro napove več aspektov eksperimentalnih rezultatov. Na največje težave pri primerjavi teorije in eksperimentov naletimo pri upogibni komponenti načina pahljača-upogib, izpostavimo pa tudi nekatere druge omejitve izbranega pristopa.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-15 08:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158550</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
