<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158538"><dc:title>Vpliv različnih postopkov liofilizacije in shranjevanja bakteriofagov bakterijskih vrst Staphylococcus aureus, Pseudomonas aeruginosa in Cutibacterium acnes na infektivnost</dc:title><dc:creator>Janežič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodovnik,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrekar,	Frenk	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bakteriofagi</dc:subject><dc:subject>fagi</dc:subject><dc:subject>liofilizacija</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>fagna terapija</dc:subject><dc:description>Alternativo zdravljenju bakterijskih infekcij z antibiotiki predstavlja bakteriofagna terapija. Liofilizacija je učinkovita metoda za ohranjanje stabilnosti bakteriofagov tekom dolgotrajnejšega shranjevanja. V nalogi smo želeli raziskati vplive različnih kriprotektantov na ohranjanje infektivnosti fagov med liofilizacijo, ugotoviti ali liofilizirani fagi po treh mesecih ohranijo višjo raven infektivnosti kot neliofilizirani in kakšen vpliv ima temperatura skladiščenja na ohranjanje infektivnosti fagov. V ta namen smo izbrali tri fage baterijskih vrst Staphylococcus  aureus (fag JSAP1), Pseudomonas aeruginosa (fag JPAP1) and Cutibacterium acnes (fag JCAP1). Z namnoževanjem v manjšem obsegu smo najprej določili parametre gojenja. Sledila je filtracija bakteriofagnih lizatov, koncentriranje in diafiltracija s tangencialno pretočno filtracijo ter čiščenje z gelsko filtracijo oz. velikostno izključitveno kromatografijo. Nato smo pripravili različne mešanice bakteriofagov. Mešanice smo zamrznili in liofilizirali.  Ugotovili smo, da so fagi v večji meri preživeli v mešanicah, ki so vsebovale sladkorje, kot pa v mešanicah, v katerih je bil krioprotektant PEG 6000. Nato smo izvedli trimesečno študijo stabilnosti  z uporabo mešanic, ki so vsebovale pufer (PBS ali SMB) ali destilirano vodo ter 0,5 M saharozo, 0,5 M trehalozo, 0,25 M saharozo in 0,25 M trehalozo oziroma niso vsebovale nobenega krioprotektanta. Ugotovili smo, da so fagi v mešanicah, ki niso vsebovale krioprotektantov med liofilizacijo popolnoma izgubili infektivnost.  Ugotovili smo, da se je raven infektivnosti fagov v večji meri ohranila v mešanicah, ki niso bile liofilizirane kot pa v mešanicah, ki so bile liofilizirane, ter da se je infektivnost fagov v večji meri ohranila v mešanicah, ki so bile shranjene pri temperaturi 5+/-3 °C kot pa v mešanicah, ki so bile shranjene pri temperaturi 25 °C.</dc:description><dc:publisher>[A. Janežič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-15 07:16:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158538</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
