<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158530"><dc:title>Učinki vadbe in vadbenega svetovanja na izražanje genov v endometriju neplodnih žensk z debelostjo</dc:title><dc:creator>Šuštaršič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Burnik Papler,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Neplodnost</dc:subject><dc:subject>intervencija</dc:subject><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>endometrij</dc:subject><dc:description>Glavni namen doktorske disertacije je bil ugotoviti povezavo med vadbo in vadbenim svetovanjem in izražanje genov v endometriju v času vgnezditvenega okna pri neplodnih ženskah z debelostjo. Ugotavljali smo razlike v gibalnih sposobnostih, telesnih značilnostih, psihičnem počutju ter zdravstvenih in presnovnih dejavnikih pred in po vadbeni intervenciji. Hkrati smo s pomočjo anketnih vprašalnikov analizirali tudi dolgoročne učinke vadbe in vadbenega svetovanja. V raziskavo je bilo vključenih 43 merjenk s potrjeno primarno ali sekundarno neplodnostjo. V eksperimentalni skupini je bilo 28 merjenk, starih 32,4 ± 4,0 let, s povprečnim ITM 37,66 kg/m2. Vadbena intervencija je potekala 12 tednov na Fakulteti za šport, kjer so bile opravljene meritve gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti, na Kliničnem oddelku za reprodukcijo UKC Ljubljana pa je bila opravljena analiza zdravstvenih in presnovnih dejavnikov. V kontrolni skupini je bilo 15 žensk, starih 33,2 ± 3,4 leta, s povprečnim ITM 32,82 kg/m2, ki niso bile deležne vadbe in vadbenega svetovanja.
Podatki so bili statistično analizirani v programu IBM SPSS 21 (SPSS Inc., Chicago, ZDA). Raziskava je pokazala, da ni bilo statistično značilnih razlik v izražanju genov pred in po intervenciji. Ko smo rezultate primerjali s predhodno objavljenima raziskavama o izražanju genov v receptivnem endometriju, smo ugotovili, da prav tako ni bilo značilnih razlik glede na vadbeno intervencijo v izražanju genov, ki so bili višje izraženi v receptivnem endometriju v predhodnih raziskavah. Hkrati pa smo ugotovili, da so bili geni, ki so bili nižje izraženi v receptivnem endometriju v predhodnih raziskavah, po uspešni izgubi telesne mase statistično značilno nižje izraženi tudi v naši raziskavi. Z raziskavo smo ugotovili, da je 12-tedenska kontinuirana vadba povezana z izboljšanjem gibalnih sposobnosti, telesnih značilnosti in psihičnega stanja žensk, saj so le-te izboljšale rezultate vseh 9 gibalnih testov, v povprečju znižale telesno maso za 5,79 kg ter izboljšale zaznavanje čustev in občutij v 92,9 %. Učinki vadbe in vadbenega svetovanja so bili vidni tudi po končani intervenciji; ženske so po enem letu sicer v povprečju poslabšale svoje psihično počutje, vendar pa so večinoma ohranile prehranske in gibalne navade ter telesno maso, v obdobju do dveh let po končani intervenciji pa je zanosilo kar 16 merjenk. Naša raziskava je, glede na pregledano literaturo, prva raziskava o povezanosti izgube telesne mase in izražanja genov pri neplodnih ženskah z debelostjo, ki naj bi služili kot označevalci receptivnosti endometrija. Rezultati raziskave nakazujejo, da lahko ustrezna telesna vadba in prehrana ter posledično zmanjšanje telesne mase pri neplodnih ženskah z debelostjo pozitivno vplivajo na receptivnost endometrija, zato je eden izmed pomembnih pristopov pri zdravljenju teh žensk spodbujanje zdravega življenjskega sloga.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-15 07:15:59</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158530</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
