<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158525"><dc:title>Učinkovitost izolacije cianobakterijske DNA iz čistih kultur in okoljskih vzorcev</dc:title><dc:creator>Mavrek,	Nikolaj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eleršek,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cianobakterije</dc:subject><dc:subject>izolacija DNA</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>čiste kulture</dc:subject><dc:subject>okoljski vzorci</dc:subject><dc:subject>qPCR</dc:subject><dc:description>Poskusili smo vzpostaviti kvantitativno metodo, s katero bi lahko številčno ovrednotili prisotne cianobakterije v okoljskih vzorcih. Ker izolacije DNA izvajamo s komercialnimi kompleti, je bilo potrebno ovrednotiti učinkovitost izolacije posameznega kompleta. Zato smo uporabili čiste kulture in okoljske vzorce. Čiste kulture smo gojili v gojiščih brez fosfatov, kjer smo želeli preiskovane cianobakterije vzpodbuditi k porabi lastnega genetskega materiala kot vira fosfata. Slednje bi rezultiralo v monoploidnem stanju, v katerem bi lahko na osnovi preštetih celic in izolirane DNA izračunali učinkovitost izolacije. Pri okoljskih vzorcih smo uporabili umetno sestavljeno sekvenco DNA, ki je ne najdemo v naših vzorcih, ki smo jo dodali ali pred ali po izolaciji DNA ter s primerjavo rezultatov qPCR preverjali učinkovitost izolacije DNA. Pridobljeni rezultati so pokazali, da imamo višjo inhibicijo qPCR pri bolj koncentriranih vzorcih čistih kultur. S komercialnim kompletom za izolacijo biofilmskih okoljskih vzorcev smo dosegli zadovoljive rezultate, učinkovitost izolacije je bila med 17 in 43 %. Za določitev učinkovitosti izolacije s komercialnim kompletom za planktonske vzorce bi bilo potrebno eksperimente ponoviti, saj smo dobili izjemen raztros rezultatov. Učinkovitost izolacije DNA iz čiste kulture cianobakterije rodu Synechococcus je bila približno 46 %, iz čiste kulture cianobakterije Anabaena 0,2 %, iz planktonskih okoljskih vzorcev pa do 2,1 %.</dc:description><dc:publisher>[N. Mavrek]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-15 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158525</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
