Situacijske meritve biomehanskih spremenljivk vzdržljivostnega teka – vidik lateralnih asimetrijVerbošt, Gregor (Avtor) Šarabon, Nejc (Mentor) lateralne asimetrijevzdržljivostni tekbiomehanika tekaprenosljivi senzorji RunscribeTMutrujanjeNamen magistrske naloge je bil z zajemom biomehanskih parametrov tekom neprekinjenega 10 km submaksimalnega teka in opravljenih laboratorijskih meritev maksimalne jakosti raziskati pojavnost lateralnih asimetrij, analizirati razlike med preferirano in nepreferirano nogo ter ugotoviti vpliv utrujanja in poškodb predvsem na biomehanske parametre teka. V biomehanskih parametrih teka je lateralno asimetrijo izkazovalo 48,72 % merjencev, največja je bila pri medialno lateralnem pospešku 31,83 %, v temeljnih jakostnih parametrih je lateralno asimetrijo izkazovalo 53,85 % merjencev, največja je bila pri jakosti gležnja 22,10 % pri pragu asimetričnosti 10 %. Povprečna vrednost asimetrije je znašala 10,85 ± 2,46 %. Od skupno 11 biomehanskih parametrov smo z dvosmernim t-testom za odvisne vzorce statistično potrdili značilne razlike (p < 0,05) med preferirano in nepreferirano nogo za 5 parametrov z majhno do srednjo velikostjo učinka. Največjo velikost učinka je imela sila reakcije podlage (p = 0,003; ES = 0,514). Statistično značilno povečanje asimetrij med nogama tekom teka smo potrdili za 6 parametrov v velikosti od 1,3 – 7,1 %. Največja velikost učinka je bila pri razlikah v kontaktnem času (p < 0,001; ES = 0,858).Med kazalniki napora in biomehanskimi parametri prihaja od majhnih do zmernih (r = 0,317 – 0,552) statistično značilnih pozitivnih ali negativnih povezav, ki tako v 2. in 9. km kažejo zelo podobno velikost in smernost. Z binarno logistično regresijo smo ugotovili, da imajo tekači s predhodnimi poškodbami 2,25-krat večjo verjetnost za lateralne asimetrije (p = 0,019), vendar model ni bil statistično značilen. V velikosti asimetrij med poškodovanimi in zdravimi tekači v generalnem pogledu pri biomehanskih in jakostnih parametrih ni jasnih razlik.Z analizo mešanih modelov smo ugotovili, da med biomehanskimi in jakostnimi parametri prihaja do posameznih statistično značilnih povezav. Med 2. in 9. km ne prihaja do bistvenih razlik v vplivu temeljnih jakostnih asimetrij na specifične biomehanske asimetrije teka. Na področju raziskovanja lateralnih asimetrij pri vzdržljivostnih tekačih obstajajo metodološki razkoraki, zaradi česar je težko vleči vzporednice med različnimi sklopi meritev in testi. Neprekinjeno terensko merjenje teka s prenosljivimi senzorji ima potencial za izboljšanje razumevanja biomehanskih parametrov teka in osvetlitve vzročnoposledičnih povezav med asimetrijami in poškodbami, za kar bo potrebno izboljšati natančnost senzorjev in standardizirati merilne protokole.20242024-06-15 07:15:07Magistrsko delo/naloga158524sl