Sistematični pregled raziskav vloge umetne inteligence pri bolnikih s sladkorno boleznijoVodopivec, Anej (Avtor) Horvat, Nejc (Mentor) Jazbar, Janja (Komentor) umetna inteligencasladkorna bolezenstrojno učenjeobdelava naravnega jezikaSladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih bolezni na svetu. Nastane kot posledica okvare trebušne slinavke, kar vodi v povišano koncentracijo glukoze v krvi. Na področju diagnosticiranja in zdravljenja različnih bolezni se vse bolj uveljavlja tehnologija umetne inteligence. Namen te magistrske naloge je bil sistematični pregled raziskav, ki proučujejo in vrednotijo uporabo umetne inteligence na področju diagnosticiranja, spremljanja in podpore pri zdravljenju sladkorne bolezni in pridruženih zapletov. Pri izdelavi in oblikovanju sistematičnega pregleda smo upoštevali kontrolni seznam in fazni diagram poteka PRISMA-kriterijev. S pomočjo izbranega iskalnega profila smo v bibliografski podatkovni bazi PubMed iskali vse raziskave na temo sladkorne bolezni in umetne inteligence. Raziskave smo analizirali glede na leto publikacije, državo izvedbe, vrsto raziskave, število in starost udeležencev, spolno strukturo vzorca, tip sladkorne bolezni, področje umetne inteligence in izbran algoritem ter glede na tematske sklope. Po upoštevanju vseh vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v sistematični pregled uvrstili 54 raziskav. Prevladovale so randomizirane kontrolirane raziskave (N = 25, 46,3 %), sledile so opazovalne kohortne raziskave (N = 18, 33,3 %) in opazovalne presečne raziskave (N = 11, 20,4 %). Največ raziskav je bilo izvedenih v Aziji (N = 24, 44,4 %) in Severni Ameriki (N = 23, 42,6 %), od tega 20 v ZDA (37 %) in devet na Kitajskem (16,7 %). V Evropi je bilo izvedenih 17 raziskav (31,5 %). Trend rasti števila publikacij skozi leta nakazuje na povečano uporabo metod umetne inteligence na različnih področjih sladkorne bolezni. Med različnimi metodami umetne inteligence najvidnejšo vlogo predstavlja strojno učenje, ki je bilo prisotno v približno 85 % raziskav. Večina raziskav je vključevala osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 (N = 41, 75,9 %). Največ raziskav (N = 21, 38,9 %) je proučevalo vlogo umetne inteligence kot podpore pri samooskrbi in zdravljenju oseb s sladkorno boleznijo, v 14 raziskavah (25, 9 %) pa so na podlagi obdelave podatkov dejavnikov tveganja testirali napovedne modele za pojav sladkorne bolezni ali njenih zapletov. S področjem diabetične retinopatije se je ukvarjalo 12 raziskav (22,2 %), z diabetično nefropatijo pet raziskav (9,3 %) in z diabetično nevropatijo dve raziskavi (3,7 %). Rezultati večine raziskav, z izjemo treh, kažejo na pozitiven vpliv uporabe umetne inteligence in potencial za njeno nadaljnjo uporabo.20242024-06-14 14:15:20Magistrsko delo/naloga158521sl