<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158508"><dc:title>Vloga pritožbenega organa v davčnih postopkih</dc:title><dc:creator>Homec,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčni postopek</dc:subject><dc:subject>pravna sredstva</dc:subject><dc:subject>pritožba</dc:subject><dc:subject>drugostopenjsko odločanje</dc:subject><dc:subject>ZUP</dc:subject><dc:subject>primerjava Avstrija</dc:subject><dc:description>Pravno sredstvo je z ustavo ali zakonom določena pravna institucija, s katero se lahko sproži postopek za presojo skladnosti posamičnega (upravnega) akta s pravno normo, določeno v materialnih predpisih, bistvenimi procesnimi pravili in je v funkciji tako varstva pravic strank kot javne koristi. Vložitev pritožbe kot ustavne garancije predstavlja ustavno jamstvo davčnih zavezancev. S pomočjo teoretičnih predpostavk, veljavnih predpisov in analize drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih je v magistrskem delu prikazana vloga pritožbenega organa v davčnih upravnih postopkih.
Problematika magistrskega dela se osredotoča na ustreznost obstoječe pravne ureditve 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) glede (ne)meritornega odločanja drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku, razloge, zaradi katerih pritožbeni organ v davčnem postopku vrne zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje, in primerljivosti reševanja pritožb v davčnih postopkih v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji.
Pri raziskovanju so bile uporabljene normativna, deskriptivna, dogmatska, primerjalno-pravna, statistična analiza, induktivna in deduktivna metoda, metoda nestrukturiranega intervjuja in aksiološko-deontološko metoda.
V magistrskem je bilo s pomočjo uporabljenih metod ugotovljeno, da je pravna ureditev 251. člena ZUP glede vloge drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku ustrezna in sprememba ne bi vplivala nato, da se pritožbeni postopek hitreje zaključi. Glede primerjalne analize slovenskega in avstrijskega pritožbenega postopka v davčnih zadevah je bilo ugotovljeno, da so pravna ureditev in norme reševanje pritožb v davčnih postopkih med državama le delno primerljive, ker je z letom 2014 Avstrija ukinila instančnost odločanja o pritožbah v davčnih postopkih z uvedbo Zveznega finančnega sodišča, kar bi v Sloveniji ne pomenilo nujne izboljšave.</dc:description><dc:publisher>[R. Homec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-14 14:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
