SODELOVANJE LJUDI Z DEMENCO PRI NAČRTOVANJU NJIHOVE OSKRBEKračun, Suzana (Avtor) Mali, Jana (Mentor) ljudje z demencodom za stare ljudisocialno deloosebno načrtovanje oskrbeepidemija covida-19V teoretičnem delu so opisane značilnosti demence in pristopi k njenemu obvladovanju, vključno z novejšo strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji. Prikazane so posebnosti institucionalnega varstva in oskrbe ljudi z demenco s poudarkom na socialnem delu in vlogi socialnega delavca pri načrtovanju oskrbe in izvajanju socialnovarstvenih storitev. Predstavljene so tudi posebnosti varstva in oskrbe ljudi z demenco v domovih za stare ljudi v času epidemije covida-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so ljudje z demenco, ki živijo v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, vključeni v načrtovanje njihove oskrbe in kako se je njihova vključenost v načrtovanje oskrbe spremenila v času epidemije covida-19. Zanimalo me je, komu ljudje z demenco v tem domu najbolj zaupajo, kakšne možnosti odločanja imajo in kako sta se njihovo zaupanje in odločanje spreminjali zaradi ukrepov v povezavi z epidemijo. Ugotavljala sem tudi, ali se zavedajo svoje pravice do zagovorništva. Poudarek v raziskavi je bil na tem, kako ljudje z demenco razumejo vlogo socialnega delavca glede ne obravnavano problematiko. Uporabila sem kvalitativno metode raziskovanja. Podatke sem pridobila s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, ki sem jih izvedla z desetimi stanovalci tega doma s potrjeno 1. ali 2. stopnjo demence in s štirimi zaposlenimi v tem domu. Rezultati raziskave so pokazali, da so ljudje z demenco v tem domu vključeni v načrtovanje njihove oskrbe od sprejema v dom in da socialna delavca redno evalvirata in po potrebi spreminjata/prilagajata načrt oskrbe novim potrebam, ki jih ugotavljata pri stanovalcih. Intervjuvani večino odločanja o zadevah, ki so zanje pomembne, prepuščajo svojim otrokom. Ob sebi bi želeli imeti ključno osebo, njihovo poznavanje zagovorništva. Poznavanje pravice do odločanja o zdravljenju v prihodnosti je na splošno zelo pomanjkljivo. V času epidemije covida-19 sta bila zanje najtežje ukrepa omejitev gibanja in prepoved obiskov, njihovo odločanje pa je bilo bistveno okrnjeno. Vsi intervjuvani so opazili povečano skrb in trud zaposlenih, da bi jim v tem času olajšali bivanje v domu, vendar z izjemo navezovanja stika s sorodniki s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, zaposleni niso izvajali inovativnih pristopov za zmanjševanje njihovih stisk, kakršne so izvajali v nekaterih drugih slovenskih domovih za stare ljudi. V sklopu načrtovanja oskrbe v tem domu bi morala socialna delavca ljudi z demenco na razumljiv način seznaniti s pravicami do odločanja o njihovem zdravljenju v prihodnosti in do zagovorništva. V primeru ponovitve izrednih razmer, kakršne so v domovih za stare ljudi vladale v času epidemije covida-19, bi morali v tem domu poskrbeti, da bi ljudje z demenco lahko pogosteje odločali o sebi in da bi bili manj socialno izključeni.[S. Kračun]20242024-06-14 09:00:28Magistrsko delo/naloga158487sl