<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158483"><dc:title>Vpliv genetske variabilnosti in izražanja specifičnih mikroRNA na koncentracije PCSK9 med zdravljenjem z zaviralci PCSK9</dc:title><dc:creator>Karun,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebušak Podkrajšek,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šebeštjen,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Protein proproteinske konvertaze subtilizin/keksin tipa 9</dc:subject><dc:subject>mikroRNA</dc:subject><dc:subject>genetski polimorfizem</dc:subject><dc:subject>genotipizacija</dc:subject><dc:subject>kvantitativni PCR.</dc:subject><dc:description>Protein proproteinske konvertaze subtilizin/keksin tipa 9 (PCSK9) pomembno posega v
proces uravnavanja koncentracije holesterola LDL preko delovanja na receptorje za
holesterol LDL na površini hepatocitov. PCSK9 se namreč veže na receptorje za holesterol
LDL in celoten kompleks se razgradi v lizosomih in endosomih, zaradi česar na površini
hepatocitov primanjkuje receptorjev za holesterol LDL in koncentracija holesterola LDL v
krvi ostaja visoka. Medtem ko sta mehanizem delovanja PCSK9 in njegova vloga v celotnem
procesu uravnavanja koncentracije holesterola LDL že dodobra proučena, pa njegovo
uravnavanje s strani različnih dejavnikov še ni povsem raziskano. V sklopu magistrske
naloge smo zato proučevali vpliv variabilnosti gena PCSK9 ter izražanja specifičnih
mikroRNA na koncentracije PCSK9 pri bolnikih med zdravljenjem z zaviralci PCSK9, ki
so preboleli zgodnji miokardni infarkt in imajo povišane koncentracije lipoproteina (a).
Poleg 68 bolnikov smo v raziskavo vključili še 16 zdravih preiskovancev. Bolnike smo
randomizirali v dve skupini. Prva skupina (N = 40) je šest mesecev prejemala zaviralec
PCSK9, druga skupina (N = 28) pa šest mesecev placebo in nato šest mesecev zaviralec
PCSK9. Bolnikom in zdravim preiskovancem smo določili ravni izbranih miRNA s
kvantitativnim PCR ter genotipizirali izbrane genetske spremembe v genu PCSK9 s sondami
TaqMan. Poleg tega smo v serumskih vzorcih določili koncentracije celotnega PCSK9 z
encimsko imunoadsorpcijsko metodo.
Pridobljeni rezultati potrjujejo vpletenost miR-483-5p v proces uravnavanja PCSK9 in vivo,
saj smo z linearnim regresijskim modelom odkrili statistično značilen vpliv miR-483-5p na
koncentracije PCSK9 pri bolnikih ob vključitvi v raziskavo. Pri preostalih proučevanih
miRNA (miR-191-5p, miR-224-5p in miR-337-3p) vpliva na koncentracije PCSK9 nismo
odkrili, kljub temu da obstajajo statistično značilne razlike v njihovem izražanju med bolniki
in zdravimi preiskovanci ob vključitvi v raziskavo ter pri bolnikih med obdobjem zdravljenja
z zaviralci PCSK9. Prav tako nismo odkrili vpliva proučevanih genetskih polimorfizmov na
koncentracije PCSK9 pri bolnikih, kar je v nasprotju s številnimi do sedaj opravljenimi
raziskavami. Razlogov za to je lahko več, bistvena pa sta predhodno zdravljenje s statini in
prejemanje zaviralcev PCSK9. Omenjena zdravila namreč pomembno vplivajo na
koncentracije analiziranega PCSK9, kar otežuje natančno oceno genetskega vpliva.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-14 08:45:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
