<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158442"><dc:title>Slovene short narrative prose in English tanslation</dc:title><dc:creator>Limon,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenian literature</dc:subject><dc:subject>short prose</dc:subject><dc:subject>translations</dc:subject><dc:subject>English translations</dc:subject><dc:subject>documentary/instrumental translation</dc:subject><dc:subject>overt/covert translation</dc:subject><dc:subject>foreignising/domesticating translation</dc:subject><dc:subject>cultural filter</dc:subject><dc:subject>explicitation</dc:subject><dc:subject>translation shift</dc:subject><dc:description>Če želijo slovenski pisatelji doseči širšo mednarodno javnost, ki še ne pozna Slovenije in njene literature, ali omogočiti slovenskim emigrantskim skupnostim v Severni Ameriki boljši dostop do svojih del, so v veliki meri odvisni od prevoda. Namen pričujočega referata je najprej določiti, koliko slovenske kratke pripovedne proze je bilo pravzaprav prevedene v angleščino, še posebej v zadnjih nekaj desetletjih. Nato bomo izpostavili avtorje, ki so bili prevedeni, kje in kdaj so se pojavila njihova dela, po kakšnem postopku so bili izbrani, kdo je prevod naročil in financiral in ali sta bila točno določena ciljna publika in namen prevoda. Pogledali bomo tudi, kdo so bili prevajalci, kako so bili izbrani in kakšno splošno prevajalsko strategijo so uporabili – na primer, potujitveno ali domačitveno. Zaključili bomo z bolj splošnim pogledom na položaj in sprejem prevedenega dela te
zvrsti in na to, kako verjetno je, da bo doseglo zastavljene si cilje.</dc:description><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2024-06-10 11:33:38</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>158442</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>