<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158439"><dc:title>Magičnost resničnosti v slovenskih in poljskih kratkih pripovednih oblikah</dc:title><dc:creator>Tokarz,	Bożena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jež,	Niko	(Prevajalec)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>poljska književnost</dc:subject><dc:subject>poljska in slovenska proza devetdesetih let</dc:subject><dc:subject>kratka proza</dc:subject><dc:subject>magičnost</dc:subject><dc:subject>fikcija</dc:subject><dc:subject>magična resničnost</dc:subject><dc:subject>mimezis</dc:subject><dc:description>Za poljsko in slovensko prozo devetdesetih let preteklega stoletja so med drugim značilne tri koncepcije predstavljenega sveta: 1. beleženje dejstev, dogodkov in stališč, 2. domišljijski palimpsesti, 3. iskanje kompromisa med čutno in razumsko zaznavo sveta ter skrivnostjo, zajeto v večnih zakonih bivanja. Opazno se je namreč spremenil odnos ustvarjalcev do mimezisa, ki kot element literarne igre vse pogosteje kaže svojo nezadostnost. Novele Vlada Žabota (Bukovska mati), Olge Tokarczuk (Omara, Deus ex ...) in Pawla Huelleja (Miza, Stric Henrik) nihajo med drugo in tretjo koncepcijo predstavljenega sveta.</dc:description><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2024-06-10 11:09:32</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>158439</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>