<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158273"><dc:title>Uporaba modela človekove okupacije v delovnoterapevtski obravnavi v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Novak,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>delovnoterapevtski konceptualni model</dc:subject><dc:subject>na dokazih temelječa praksa</dc:subject><dc:subject>profesionalna identiteta</dc:subject><dc:description>Uvod: Model človekove okupacije velja za mednarodno najbolj razširjen model v delovni terapiji, ker podpira na okupacijo usmerjeno prakso in zagotavlja holističen pogled na
uporabnika. Osnovan je na dokazih iz prakse celotnega sveta in se uporablja na vseh ravneh zdravstvenega varstva. V Sloveniji je uporaba modela med delovnimi terapevti
pogosta, ni pa raziskana. Namen: Ugotoviti, kakšen je doprinos modela človekove okupacije v delovnoterapevtski obravnavi v Sloveniji in kakšen vpliv ima na profesionalno
identiteto delovnih terapevtov. Metode dela: Na osnovi pregleda literature smo sestavili vprašalnik, ki je zajemal trditve na temo uporabe in vpliva modela človekove okupacije na prakso. Sodelujoči so se pri posameznih trditvah opredelili, v kakšni meri se strinjajo. Povezavo do spletnega vprašalnika v obliki 1-KA smo preko Zbornice delovnih terapevtov Slovenije poslali zaposlenim delovnim terapevtom. Podatke smo zbirali od 1. 3. do 8. 9. 2023. Rezultati: Vprašalnik je v celoti rešilo 30 delovnih terapevtov, ki so v praksi uporabljali model človekove okupacije. Večina terapevtov je imela dobro znanje o modelu, skoraj polovica anketiranih je v praksi vedno ali skoraj vedno uporabljala model človekove okupacije kot primarni model. Večina se je strinjala, da model pozitivno vpliva na
delovnoterapevtski proces, predvsem v fazi vrednotenja in obravnave. Večje nestrinjanje je bilo prisotno pri trditvah, vezane na končno fazo procesa, to so izidi. Razviden je bil
doprinos modela na razvoj profesionalne identitete delovnih terapevtov. Razprava in zaključek: Model človekove okupacije ima pozitiven vpliv na delovnoterapevtski proces in posledično tudi profesionalno identiteto delovnih terapevtov. Težava se pojavi pri prenosu modela v prakso, predvsem zaradi organiziranosti slovenskega zdravstvenega
sistema in pomanjkljivih kompetenc delovnih terapevtov. Raziskave iz tujih razvitih držav poročajo o obsežnejši uporabi modela človekove okupacije v praksi in večjem doprinosu modela na delovnoterapevtsko prakso. Za prenos modela v prakso tuje raziskave navajajo manj omejitev iz okolja in večjo podporo v delovnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[A. Novak]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-01 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158273</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
