<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158257"><dc:title>Določanje cen z algoritmi in varstvo potrošnikov</dc:title><dc:creator>Vrbinc,	Asja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lutman,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>določanje cen z algoritmi</dc:subject><dc:subject>varstvo potrošnikov</dc:subject><dc:subject>algoritemska cenovna diskriminacija</dc:subject><dc:subject>veliko podatkovje</dc:subject><dc:subject>zbiranje in obdelava podatkov</dc:subject><dc:subject>algoritmi</dc:subject><dc:subject>pravo Evropske unije</dc:subject><dc:subject>pravo varstva potrošnikov</dc:subject><dc:subject>pravo varstva podatkov</dc:subject><dc:subject>protidiskriminacijsko pravo</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo z naslovom Določanje cen z algoritmi in varstvo potrošnikov, se osredotoča na prakso prilagajanja cen na podlagi podatkov, zbranih o potrošnikih. Z vse večjo digitalizacijo in porastom spletne prodaje, je podjetjem na voljo vedno več podatkov o posameznikih, gospodarskega potenciala in prednosti, ki jih prinaša njihova uporaba pa se podjetja vedno bolj zavedajo. Tudi na področju določanja cen za blago in storitve se podjetja vedno bolj zanašajo na podatke in njihovo obdelavo, ter na tej podlagi določajo različne cene za različne potrošnike oz. skupine potrošnikov. Slednje je še posebej relevantno pri spletni prodaji, na kar se predmetno magistrsko delo tudi osredotoča. 

Na začetku magistrskega diplomskega dela je tako podan okvirni oris delovanja algoritemske cenovne diskriminacije, prav tako pa sta predstavljena koncepta t.i. velikega podatkovja in algoritmov, na katerih le-ta temelji. 

S tehnološkim napredkom na področju podatkovne analitike in strojnega učenja, lahko podjetja na podlagi zbranih podatkov ustvarjajo vse bolj podrobne profile o posameznikih, njihovih željah in preferencah in na ta način vedno natančneje ocenijo pripravljenost plačati posameznega potrošnika. Slednje predstavlja tudi osrednji konstrukt algoritemske cenovne diskriminacije. V posledici navedenega lahko podjetja določajo različne cene na način, da je tako postavljena cena čim bližja najvišji ceni, ki jo je posamezen potrošnikov oz. skupina potrošnikov pripravljena plačati za določeno blago oz. storitev. 

Takšna diferenciacija cen, temelječa na podatkih o posameznikih, pa potrošnikom prinaša več skrbi. V nadaljevanju dela je tako zavzet vidik potrošnikov in sicer na način, da so najprej predstavljeni ekonomski vplivi prakse na potrošnike ter nadalje njihov odnos do nje. 

Večinski del magistrskega dela se nadalje osredotoča na analizo obstoječe pravne ureditve Evropske unije (v nadaljevanju: »EU«), relevantne za prakso algoritemske cenovne diskriminacije. Predstavljene so tri, z vidika potrošnikov najpomembnejše pravne panoge, tj. pravo varstva potrošnikov, pravo varstva podatkov in protidiskriminacijsko pravo. Po njihovi analizi, magistrsko delo zavzame stališče, da se pravo EU, v svoji obstoječi obliki, ni sposobno uspešno zoperstaviti vseprisotnejši praksi algoritemske cenovne diskriminacije. Zatorej so v zaključnem delu predstavljene nadaljnje regulativne možnosti in priporočila, ki bi lahko prispevale k zagotovitvi višje ravni varstva potrošnikov, vendar hkrati vseeno ne prekomerno zatrle njenih koristi ter nadaljnjega razvoja digitalnega gospodarstva.</dc:description><dc:publisher>A. Vrbinc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-31 09:00:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158257</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
