Psiholingvistični pristop k tabu besedam v slovenščiniKos, Julija (Avtor) Manouilidou, Christina (Mentor) Jezikovni tabupsiholingvistikatabu besedevulgarizmipsovkekletvice.Kljub temu da tabu besede uporabljamo vsakodnevno, žal ne vemo veliko o slovenskih tabu besedah s psiholingvističnega vidika, saj se večino raziskav izvaja na angleško govoreči populaciji (Jay, 2009; Jay & Jay, 2013; Jay & Jay, 2015; Van Lacker & Cummings, 1999). To predstavlja težavo, saj tabuje definira družbeno kulturno okolje, ki pa je v majhnih študijah omejeno, kar pomeni, da je omejen tudi opis tabu besed (Sulpizio et al., 2024). Zbrali smo slovenske tabu besede, jih kategorizirali in zbrali še njihove ocene psiholingvističnih spremenljivk za mednarodni projekt. Ugotovili smo, da je inventar tabu besed podoben že zbranim besedam v literaturi (Gerčar, 2022; Jakop, 2012; Nežmah, 2009), najpogostejše tabu besede pa se pojavljajo v podobni obliki in s podobnim pomenom v sosednjih jezikih ter angleščini. Tabu besede se lahko nanašajo na različne pomenoslovne kategorije, saj se konotacije čez čas spreminjajo. Ugotovili smo tudi, da so najpogostejše spolne besede, sledijo pa jim žaljivke in žalitve. Glede na ocene psiholingvističnih spremenljivk, natančneje starost ob usvojitvi, konkretnost, vzburljivost, čustvena valenca, tabuiziranost in žaljivost, ter izračunane pozitivne korelacije med njimi sklepamo, da usvojimo najbolj tabuizirane in vzburljive besede kasneje, ter da bolj kot so besede tabuizirane, bolj so tudi vzburljive in žaljive. Negativne korelacije pa kažejo na to, da bolj kot so besede tabuizirane, žaljive in vzburljive, manj so prijetne; bolj kot so besede konkretne, manj so žaljive in hitreje jih usvojimo. Upamo, da bodo naše ugotovitve pripomogle k boljšemu razumevanju in definiciji slovenskih tabu besed. Hkrati pa so zbrani podatki odlično izhodišče za nadaljnje raziskave na psiholingvističnem področju.J. Kos20242024-05-31 07:45:14Diplomsko delo/naloga158245sl