<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158188"><dc:title>Analiza mikro RNA, izoliranih iz urinskih zunajceličnih veziklov bolnikov s Fabryjevo boleznijo</dc:title><dc:creator>Ivanuša,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebušak Podkrajšek,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levstek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fabryjeva bolezen</dc:subject><dc:subject>nefropatija</dc:subject><dc:subject>miRNA</dc:subject><dc:subject>urinski zunajcelični vezikli</dc:subject><dc:subject>kvantitativna verižna reakcija s polimerazo z reverzno transkripcijo</dc:subject><dc:description>Fabryjeva bolezen je redka genetska bolezen, za katero je značilna zmanjšana aktivnost encima α-galaktozidaze A, ki vodi v kopičenje substratov encima, kar se odraža v prizadetosti več organskih sistemov. Heterogena klinična slika otežuje hitro diagnostiko, ki pa je zaradi napredovanja bolezni ključnega pomena. Trenutni diagnostični algoritem temelji na merjenju aktivnosti α-galaktozidaze A in analizi gena GLA. Urinski zunajcelični vezikli izvirajo iz ledvic in vsebujejo tovor, med drugimi tudi mikroRNA (miRNA), ki odraža fiziološke in patofiziološke procese v ledvicah. MiRNA iz urinskih zunajceličnih veziklov zato predstavljajo obetaven označevalec razvoja in napredovanja nefropatije pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo.
Namen magistrske naloge je opredeliti izražanje šestih različnih miRNA, izoliranih iz urinskih zunajceličnih veziklov, in oceniti njihov pomen pri nastanku in napredovanju nefropatije pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo. Za prepis RNA v komplementarno DNA bomo uporabili reverzno transkripcijo, sledila bo kvantitativna verižna reakcija s polimerazo za določitev izražanja miRNA z merjenjem pomnoženega produkta v realnem času.
V raziskavo je bilo vključenih 33 bolnikov s Fabryjevo boleznijo, od tega devet moških in 24 žensk, in 33 po spolu in starosti ujemajočih se kontrolnih preiskovancev. Pri bolnikih s stabilno ledvično funkcijo, bolnikih z napredujočo nefropatijo in pri kontrolni skupini smo določali izražanje šestih izbranih miRNA (miR-15a-5p, miR-30c-5p, miR-30d-5p, miR-221-3p, miR-365a-3p, let-7f-5p), izoliranih iz urinskih zunajceličnih veziklov. Ugotovili smo statistično značilno razliko v izražanju miR-30d-5p in miR-30c-5p med bolniki z napredujočo nefropatijo in kontrolno skupino ter med bolniki z napredujočo nefropatijo in bolniki s stabilno ledvično funkcijo. Ker imata visoko diagnostično učinkovitost, bi miR-30d-5p in miR-30c-5p lahko bili uporabni za prepoznavanje bolnikov z večjo verjetnostjo za hitrejše napredovanje nefropatije. V prihodnosti bi bilo smiselno iskanje dodatnih označevalcev, katerih izražanje je spremenjeno že pred razvojem nefropatije. To bi omogočilo zgodnejše in s tem učinkovitejše zdravljenje.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-29 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158188</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
