<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15748"><dc:title>Klasifikacija gozdnih tal na apnencu v skladu s slovensko in WRB klasifikacijo</dc:title><dc:creator>Čuden,	Ivo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grčman,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simončič,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pedologija</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>klasifikacija tal</dc:subject><dc:subject>WRB klasifikacija</dc:subject><dc:subject>modificirana jugoslovanska klasifikacija tal</dc:subject><dc:subject>talni profil</dc:subject><dc:subject>talni tip</dc:subject><dc:subject>referenčna talna skupina</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V pedologiji se uporabljajo številne klasifikacije tal. V Sloveniji se v modificiranih oblikah uporablja Jugoslovansko klasifikacijo tal (JKT), vendar uradno sprejete slovenske klasifikacije še nimamo. Modifikacije jugoslovanske klasifikacije so bile poenotene šele z dokumentom Modificirana jugoslovanska klasifikacija tal (MJKT) v letu 2008. Za potrebe gozdarske pedologije je nastal Atlas gozdnih tal (AGT). Zaradi lažjega mednarodnega sporazumevanja so v letih 1980 zasnovali poenoteno mednarodno WRB klasifikacijo, ki jo uporabljamo tudi v Evropi. V diplomskem delu smo primerjali poimenovanje tal po navodilih AGT, MJKT in WRB 2006 na primeru 15 talnih profilov na apnenčasti matični podlag, ki so bili izkopani in analizirani v okviru projekta BIOSOIL. Med njimi je bilo šest rendzin, ki so se po WRB kriterijih razvrščale v Phaeozeme, Histosole in Leptosole, osem rjavih pokarbonatnih tal,ki smo jih po WRB poimenovali kot Phaeozeme, Cambisole in Luvisole in ena rdeče-rjava tla, ki smo jih opredelili kot Cambisol. Možnost razvrščanja istega talnega tipa po MJKT v različne referenčne skupine WRB kaže, da neposredni prevodi iz talnih tipov v referenčne talne skupine in obratno, brez upoštevanja diagnostičnih talnih lastnosti, niso možni. Na osnovi analitskih rezultatov smo podali kratek pregled izbranih talnih lastnosti za horizonte O, A in B. Ugotovili smo, da se rjava pokarbonatna tla pojavljajo nanižjih nadmorskih višinah, rendzine pa na višjih. Debelina A horizonta je večja pri rendzinah, kot pri rjavih pokarbonatih tleh. Tekstura je precej variirala kljub vselej isti matični podlagi. Uporaba WRB klasifikacije je zahtevna, saj zahteva veliko znanja, zato je manj primerna za splošno uporabo.Največja pomanjkljivost WRB klasifikacije je odsotnost informacije o matični podlagi v imenu.</dc:description><dc:publisher>[I. Čuden]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:42:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
