Vzroki sušenja gradna (Quercus petraea) v krajevni enoti AdlešičiSedlar, Ida (Avtor) Jurc, Dušan (Mentor) sušenje hrastovpropadanje hrastovpropadanje gozdovgradenQuercus petraeaCryphonectria parasiticaCollybia fusipesV diplomskem delu smo poskušali odkriti vzroke propadanja gradna (Quercus petraea) v KE Adlešiči in s tem dati prispevek k poznavanju teh gozdov. V ta namen smo jeseni leta 2006 in 2007 opravili obhode sestoja pri čemer smo bili pozorni na trosnjake gliv, ki se v tem času razvijejo. Spomladi leta 2007 smo nabrali vzorce potencialnih povzročiteljev bolezni s propadajočih dreves v času njihovega poseka. Nabrane vzorce smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije mikroskopirali, slikali in na podlagi trosov in trosišč določili. Našli in določili smo 9 vrst različnih gliv, ki so bolj ali manj znane kot spremljevalke pojava propadanja hrastov. V sestoju na trenutno zaskrbljujoče stanje pomembno vplivata njegov antropogen nastanek in drugi škodljivi antropogeni dejavniki. Prvič smo v Sloveniji kot primarnega patogena na hrastovih koreninah določili hrastovo korenovko (Collybia fusipes), pogoste paso tudi poškodbe korenovca zaradi mraznic (Armillaria spp.). Z neobičajno hitrim razvojem in močno razširjenostjo na deblih in vejah nastopa kostanjev rak (Cryphonectira parasitica), kot pomemben dejavnik propadanja gradna. Na odmrlih tankih vejicah v krošnji smo determinirali ostale patogene in saprobe:Colpoma quercinum, Coryneum elevatum, Fusicoccum quercus, Hercospora taleola, in Botryosphaeria melanops. V vitalnih sestojih so nekatere od teh gliv koristne, vendar so tudi pogoste spremljevalke propadanja hrastov in povzročajo odmiranje vej v krošnjah oslabelih dreves.[I. Sedlar]20092014-07-11 13:42:32Diplomsko delo15744sl