<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15737"><dc:title>Razvoj gozdnih sestojev na raziskovalnih ploskvah v subalpskem smrekovem gozdu na Pokljuki</dc:title><dc:creator>Kalajžič,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hladnik,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgradba sestoja</dc:subject><dc:subject>debelinski prirastek</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>Picea abies</dc:subject><dc:subject>osutost krošenj</dc:subject><dc:subject>Pokljuka</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Leta 2007 smo ponovno izmerili drevesa na dveh raziskovalnih ploskvah na Pokljuki, ki so jih postavili v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsakemu drevesu smo izmerili prsni premer in ocenili razvojno težnjo, vitalnost, dolžino krošnje, poškodbe ter osutost krošenj. Na ploskvah smo izmerili tudi količino odmrlega lesa. Lesna zaloga na ploskvah je višja za 1/5 od povprečja v rastiščnogojitvenih razredih subalpinska smrekovja in smrekovja mrazišč v prisojnih legah. Na ploskvi 40 je zgradba sestoja enomernain se ni spremenila od prvega merjenja. Zgradba sestoja na ploskvi 70 se je v zadnjih petdesetih letih spremenila iz raznomerne v enomerno. Poškodbe vplivajo na vitalnost dreves. Mehanske poškodbe, osutost in dolžina krošnje močno vplivajo na debelinski prirastek.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Kalajžič]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:42:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
