<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15658"><dc:title>Razvoj gozdnih sestojev na raziskovalnih ploskvah v predalpskih jelovo-bukovih gozdovih na Pokljuki</dc:title><dc:creator>Borkovič,	Danijel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hladnik,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgradba sestojev</dc:subject><dc:subject>osutost krošenj</dc:subject><dc:subject>debelinski prirastek</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>Picea abies</dc:subject><dc:subject>jelka</dc:subject><dc:subject>Abies alba</dc:subject><dc:subject>vzorčne ploskve</dc:subject><dc:subject>Pokljuka</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Leta 2007 smo ponovili meritve na dveh raziskovalnih ploskvah na Pokljuki, obeploskvi sta veliki 1 ha, v razvojni fazi starejšega debeljaka. Na podlagi podatkov o zaporednih merjenjih dreves smo ocenili razvoj gozdnih sestojev na obeh ploskvah. Izmerili smo premere in višine dreves ter ocenili njihove kakovostne znake. Lesne zaloge so visoke, na prvi ploskvi znaša 794,6 m3/ha, na drugi pa 825,7 m3/ha. Zgradba sestoja je v zadnjih petdesetih letih ostala enomerna. Na obeh ploskvah najbolj priraščajo najdebelejša drevesa, in sicer okrog 3 mm na leto. Poškodbe vplivajo na vitalnost dreves. Osutost, socialni položaj ter dolžina krošnje vplivajo na debelinski prirastek. Stopnje osutostise po slojih razlikujejo. Povprečna osutost pri jelki je 5 % manjša kot pri smreki.</dc:description><dc:publisher>[D. Borkovič]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:41:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15658</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
