Kakovost življenja v času COVID-19 epidemije v SlovenijiTatar, Dajana (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) Jukić, Tomislav (Komentor) Gošnak Dahmane, Raja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaCOVID-19kakovost življenjavedenjestresobčutkiUvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen dihal, ki se je prvič pojavila decembra 2019 na Kitajskem. Okužba se prenaša s kapljicami iz dihal ter rezultira v visoki stopnji kužnosti in smrtnosti. Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila pandemijo, s tem pa so veljale stroge omejitve, kot so nošenje mask, prepoved gibanja ter socialno distanciranje. Prišlo je do doživljanja čustev, kot so tesnoba, stres, strah, izoliranost, osamljenost in jeza, ki so negativno vplivali na kakovost življenja posameznikov. Namen: Predstaviti kakovost življenja posameznikov v času epidemije COVID-19 v Sloveniji z namenom, da se lahko oblikujejo intervencije za kakovostno skrb za duševno zdravje. Metode dela: Anketni vprašalnik je del mednarodnega projekta, ki raziskuje povezavo med posameznikovo osebnostjo in specifičnimi odzivi na situacijo, kot so prepričanja o koronavirusu, čustvene odzive, kognitivne procese ter vedenjske reakcije med pandemijo. Raziskuje tudi povezavo med posameznikovo osebnostjo in specifičnimi odzivi na situacijo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: APA PSycNet, Eurosurveillance Jounal, ERIC, Medline, PubMed, ScienceDirect, ResearchGate, Elsevier, SageJournals, IAAP, Nature Medicine, NCBI, MDPI, WILEY ter na spletnem brskalniku Google Scholar. Kakovost življenja smo merili s sedmimi vprašalniki, ki so opisovali zadovoljstvo z življenjem, veščine spoprijemanja s stresom, dojemanje socialnih odnosov, občutkov strahu, vedenj, prepričanj in počutja v prvem valu epidemije COVID-19 v Sloveniji. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 351 posameznikov. Med različnimi starostnimi skupinami, spoloma, stopnjo izobrazbe in ekonomskim statusom obstajajo statistično značilne razlike v vedenjih, občutkih strahu, prepričanjih in počutju posameznikov. Kažeta se povečan čustveni odziv in nelagodje z izrazito anksioznostjo ter uravnotežen pristop k upoštevanju priporočenih preventivnih ukrepov ob upoštevanju čustvenega in socialnega vpliva omejevanja socialnih interakcij. Vidna je odsotnost povezanosti posameznikov z družbenimi normami ter proaktivnega sodelovanja pri zagovarjanju javnega zdravja ter širjenju pravilnih informacij. Razprava in zaključek: Ugotavljamo pomembne povezave med splošnim zadovoljstvom z življenjem in občutkom sposobnosti obvladovanja osebnih težav; počutjem in zadovoljstvom z različnimi vidiki njihovega življenja; počutjem in veščinami spoprijemanja s stresom; počutjem in vedenjem. Upoštevanje individualnih razlik v ravni zaznane grožnje, odzivnosti na stres in rezilientnost je ključno pri posameznikovem doživljanju epidemije ter vplivu na njihovo kakovost življenja. Za pozitiven vpliv na kakovost življenja posameznikov je ključna vzpostavitev strokovnih skupin za samopodporo ter stalna dostopnost psihosocialne podpore prek spleta in telefona.[D. Tatar]20242024-05-24 07:45:34Magistrsko delo/naloga156403sl