<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=156402"><dc:title>Osamljenost in nekateri korelati osamljenosti pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo</dc:title><dc:creator>Maglica,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pridobljena možganska poškodba</dc:subject><dc:subject>osamljenost</dc:subject><dc:subject>socialna izolacija</dc:subject><dc:subject>socialna mreža</dc:subject><dc:subject>osebnostne lastnosti</dc:subject><dc:description>Osamljenost in socialna izolacija sta pogosti težavi oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. S kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja sem želela izvedeti več o socialnih odnosih in osamljenosti oseb s pridobljeno možgansko poškodbo v Sloveniji. Za kvantitativni del raziskave sem uporabila Lestvico osamljenosti UCLA-R, Vprašalnik velikih petih faktorjev BFI in Vprašalnik socialne opore SSQ6. Za zbiranje podatkov v kvalitativnem delu raziskave sem uporabila polstrukturirani intervju. Sodelovalo je 51 oseb s pridobljeno možgansko poškodbo in 53 zdravih oseb. V tej raziskavi so bile osebe s pridobljeno možgansko poškodbo bolj osamljene in so poročale o manjši socialni mreži v primerjavi s kontrolno skupino zdravih posameznikov. Osamljenost je bila povezana z zadovoljstvom s socialno oporo in z velikostjo socialne mreže, medtem ko v kontrolni skupini velikost socialne mreže ni bila povezana z osamljenostjo. Osamljenost je bila povezana z nevroticizmom in ekstravertnostjo pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo, medtem ko je bila v kontrolni skupini povezana samo z ekstravertnostjo. V kvalitativnem delu raziskave se je dodatno izkazalo, da osebe s pridobljeno možgansko poškodbo zaznavajo podporo družine in zmanjšanega kroga prijateljev. Da bi bile zadovoljne s svojim socialnim življenjem, prilagajajo svoj pogled na odnose in se vključujejo v različne dejavnosti. Opažajo upad števila prijateljev in znancev, vendar kljub temu ne poročajo o močnih občutkih osamljenosti, ki bi jih bremenili, saj so razvile strategije, ki jim pomagajo ob soočanju z občutki osamljenosti. Rezultati raziskave so večinoma skladni z rezultati tujih raziskav in so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja socialnih odnosov pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo.</dc:description><dc:publisher>[P. Maglica]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-24 07:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
